Darilna pogodba davek

Darilna pogodba in davek nemalokrat prideta z roko v roki. Zraven davka, je darilna pogodba povezana s številnimi drugimi področij prava, med drugim je tesno povezana tudi z dedovanjem, ki ga bomo opisali v članku. Preden pa povemo več o davku, ki sovpada z darilno pogodbo ter o darilni pogodbi in dedovanju, moramo najprej povedati, kaj darilna pogodba sploh je.
Darilna pogodba je pogodba, s katero se neodplačno prenese lastninska pravica iz obdarovalca na obdarjenca. Predmet darilne pogodbe so lahko premičnine in nepremičnine, pa tudi določene pravice. Pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki ali pa mora biti stvar, ki je predmet pogodbe izročena. Pogodba med zakoncema pa mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa.

Darilna pogodba

Pri darilni pogodbi za nepremičnino je zahteva obličnost

Darilna pogodba za nepremičnino mora biti sklenjena v pisni obliki. V tem primeru je pomembno izpostaviti, da lastninska pravica preide na obdarjenca šele, ko jo le-ta vpiše v zemljiško knjigo. Prav zato je več kot dobrodošlo, da že sama darilna pogodba vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo. V primeru, da pogodba le-tega ne vsebuje, je potrebno zemljiško dovolilo sestaviti ločeno, ter nato notarsko overiti podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu.

Obveznost plačila davka od darilne pogodbe

Kot smo že prej omenili je darilna pogodba velikokrat povezana z davkom. Davek pri darilni pogodbi je naveden že v Zakonu o davku na dediščine in darila. V skladu z omenjenim zakonom je davka oproščena darilna pogodba s katero darilo prejme darovalčev dedič, ki spada v prvi dedni red. Davka od darilne pogodbe je oproščen tudi vsak obdarjenec, ki je izenačen z dedičem prvega dednega reda.
Zraven prvega dednega reda pa je plačila davka od darilne pogodbe oproščen tudi obdarjenec, ki se po določbah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) šteje za kmeta, v primeru, da v dar dobi kmetijsko zemljišče. Pomembno pa je izpostaviti tudi, da se v primeru, če podarjeno nepremičnino odtuji ali se preneha ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo ali ne obdeluje več zemljišč skladno z ZKZ, pred potekom petih let od pridobitve, davek naknadno odmeri tako, kot bi se mu odmeril, če ob prejemu dediščine oz. darila ne bi izpolnjeval pogojev za oprostitev.
Davka od darilne pogodbe pa je oproščen tudi obdarjenec, ki darilo neodplačno odstopi državi, občini ali pravnim osebam zasebnega prava, ki opravljajo verske, človekoljubne, dobrodelne, zdravstvene, socialnovarstvene, izobraževalne, raziskovalne ali kulturne dejavnosti, če je premoženje namenjeno za nepridobitne namene.
Vsi ostali obdarjenci so od darilne pogodbe obvezano plačati davek. Višina davka, ki se plačuje od darilne pogodbe, je določena v 8. členu Zakona o davku na dediščine in darila.

Kako se davek odmerja od darilne pogodbe za nepremičnine oz. za premičnine?

Osnova za davek, ki ga oseba po darilni pogodbi plača, je odvisna od vrednosti v dar prejetega premoženja v času nastanka davčne obveznosti po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo na premoženje, od katerega se plačuje ta davek.
Pri premičninah (razen pri denarju), je vrednost za odmero davka tržna vrednost tega premoženja, znižana za 5.000 EUR. Darilo ali dediščina, ki zajema le premičnine, katerih skupna vrednost je nižja od 5.000 EUR ni obdavčeno.
Izpostaviti je potrebno tudi primer, ko obdarjenec ob obdarovalca v 12 mesecih z darilno pogodbo prejme več daril. V danem primeru se da davčno osnovo šteje vrednost vseh daril skupaj.

Davek na darilno pogodbo

Darilna pogodba je neizbežno povezana tudi z institutom nujnega deleža

Iz Zakona o davku na dediščine in darila lahko ugotovimo, da sta darilna pogodba in dedovanje področji, ki sta trdno povezani. Darilna pogodba pa je tesno povezana tudi z institutom nujnega deleža. Gre za institut, ki se uporablja v dednem pravu in ščiti nujne dediče pred prezrtjem.
Kot določa Zakon o dedovanju, so nujni dediči:

  • pokojnikovi otroci in posvojenci,
  • pokojnikovi vnuki,
  • pokojnikovi starši,
  • pokojnikov zakonec oz. izvenzakonski partner.

Nujni delež predstavlja del deleža, ki bi šel dediču po zakonitem dednem redu. Nujni delež znaša 1/2 zakonskega deleža za: otroka oz. posvojenca, vnuka, zakonca oz. izvenzakonskega partnerja. Nujni delež znaša 1/3 zakonskega deleža za: starše, dede in babice, brate in sestre.
V primeru, da zapustnikovo premoženje ni dovolj veliko, da bi se iz njega poplačali vsi nujni dediči v deležih, ki jim pripadajo, se lahko zahteva vračanje daril, ki jih je zapustnik podaril z darilno pogodbo. Darila se vračajo v obratnem vrstnem redu, kot so bila dana. Vračajo se samo darila, ki so bila dana zakonitim dedičem, drugim osebam pa samo darila, ki so bila dana v zadnjem letu življenja.
Vas zanima več o darilni pogodbi in davku, ki ga boste obvezani plačati? Kontaktirajte nad po telefonu ali po e-pošti ter se z nami dogovorite za termin srečanja, kjer se bomo poglobili v vaš primer ter poiskali najbolj ugodno rešitev za sklenitev darilne pogodbe.

Morda ti bo všeč tudi...