Darilna pogodba

Darilna pogodba je pogodba civilnega prava s pomočjo katere lahko darovalec obdarovancu neodplačno prenese lastninsko pravico na premičnini ali nepremičnini. Darilna pogodba mora biti zmeraj sklenjena v pisni obliki ali pa mora biti darilo dejansko izročeno, darilna pogodba sklenjena med zakoncema pa mora biti v obliki notarskega zapisa.

Darilna pogodbaKakšen je davek pri darilni pogodbi in kdo ga je obvezan plačati?

Kot pri večini primerov prenosa lastninske pravice je tudi pri sklenitvi darilne pogodbe potrebno plačati davek. Vendar je obdavčitev darilne pogodbe odvisna od dednega reda, ki mu obdarjenec pripada glede na darovalca. Slovensko pravo pozna tri dedne rede:

Zakonito dedovanje temelji na dednih redih. V Sloveniji poznamo tri dedne rede:

  1. dedni red: zapustnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci ter zapustnikov zakonec oz. zunajzakonski partner,
  2. dedni red: zapustnikovi starši, posvojitelj in njihovi potomci (zapustnikovi bratje in sestre) dedujejo polovico ter zakonec oz. zunajzakonski partner,
  3. dedni red: zapustnikovi dedi in babice in njihovi potomci.

Če gre za darilo v prvem dednem redu (denimo od očeta sinu), je to darilo davka oproščeno. Vseeno pa je potrebno tudi v tem primeru pogodbo dostaviti na finančni urad, za potrdilo o oprostitvi plačila davka. Za darila v ostalih primerih, se plača davek na dediščine in darila po lestvici, ki jo lahko najdemo v 8. členu Zakona na dediščine in darila.

Posebnosti darilne pogodbe za nepremičnino

Kot smo že omenili je predmet darilne pogodbe lahko tako premičnina kot tudi nepremičnina, vendar za darilno pogodbo za nepremičnine veljajo nekatera posebna pravila, ki se jih moramo pri sklenitvi darilne pogodbe za nepremičnine držati. V kolikor gre za podaritev nepremičnine, je potrebno na občini, kjer nepremičnina leži, pridobiti potrdilo o namenski rabi zemljišča. Pridobitev potrdila o namenski rabi ni obvezna v primeru, ko je predmet pogodbe posamezni del objekta v etažni lastnini.

Kaj moramo vedeti pri sklenitvi darilne pogodbe za premičnino?

Seveda pa je mogoče skleniti tudi darilno pogodbo za premičnino, med katerimi je izjemno pogosta darilna pogodba za avto. Tudi pri podaritvi premičnine, morata darovalec in obdarjenec skleniti darilno pogodbo. Tudi pri darilni pogodbi premičnine je v nekaterih primerih potrebno plačati davek. Seveda davka ni potrebno plačati osebam, ki pripadajo prvemu dednemu redu, poleg tega pa so plačila davka oproščene tudi osebe ki prejmejo darilo katerega je vrednost je manjša kot 5.000,00 EUR. V tem primeru oddaja vloge za odmero davka ni potrebna. Za darila v ostalih primerih, se plača davek na dediščine in darila po lestvici, ki je, prav tako kot za nepremičnine, navedena v 8. členu Zakona na dediščine in darila. Pri tem je osnova za odmero davka vrednost premičnine, znižana za 5.000,00 EUR.

Preklic darilne pogodbeAli je darilno pogodbo mogoče tudi preklicati?

Manj pogosto, pa vendar, lahko pridemo do točke, ko se vprašamo ali je mogoče darilno pogodbo preklicati. Darilno pogodbo lahko prekličemo v roku enega leta odkar smo izvedeli za razlog za preklic pogodbe. Darilno pogodbo je mogoče preklicati iz zakonsko predvidenih razlogov ali iz razlogov, ki jih stranki že z darilno pogodbo posebej določita:

  • Preklic darilne pogodbe zaradi stiske: darovalec lahko prekliče darilno pogodbo v primeru, ko se znajde v stiski, ki grozi njegovemu življenju ali njegovim bližnjim. Premoženjska stiska ne sme le groziti, ampak mora obstajati oziroma mora biti takšna, da darovalec nima sredstev za preživljanje sebe oz. oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati. V danem primeru mora obdarjenec darovalcu izročiti darovano stvar ali pa mu vrednost darovane stvari kako drugače povrniti.
  • Preklic darilne pogodbe zaradi hude nehvaležnosti: v primeru, ko se po sklenitvi darilne pogodbe obdarjenec prične obnašati skrajno nehvaležno do darovalca oz. njegovih bližnjih, lahko darovalec darilno pogodbo prekliče. Preklic iz tega razloga pride v poštev le, ko je darovalec fizična oseba, ne pa tudi, ko je darovalec pravna oseba. Pomembno je poudariti tudi, da je preklic darilne pogodbe zaradi nehvaležnosti tudi, saj lahko zaradi obnašanja proti darovalcu darilno pogodbo prekliče tudi darovalčev dedič. Preklic je zaradi obdarjenčevega obnašanja mogoč tudi proti obdarjenčevemu dediču.
  • Preklic darilne pogodbe zaradi pozneje rojenih otrok: če darovalec pred sklenitvijo darilne pogodbe ni imel otrok, pa se kasneje rodijo je upravičen preklicati darilno pogodbo.

Kakšne so možnosti dedičev po smrti darovalca?

Poleg vsega pa se pri darilni pogodbi postavlja tudi vprašanje ali lahko dediči v primeru smrti darovalca zahtevajo razveljavitev darilne pogodbe. Slednje je mogoče, ko v zapuščinski masi ni dovolj premoženja, da bi se s pomočjo tega premoženja poplačali nujni dediči. V tem primeru lahko le-ti, zahtevajo razveljavitev darilne pogodbe ter vračilo darila v dedno maso, tako da se lahko poplačajo nujni deleži. Nujni dediči, lahko zahtevajo vračilo darila, ki je bilo dano zakonitemu dediču, vračilo darila, danemu drugim osebam pa samo v primeru, da je bilo dano v zadnjem letu darovalčevega življenja.

Morda ti bo všeč tudi...