Dedovanje

Postopek dedovanja v slovenski pravni ureditvi

Dedovanje je postopek, s katerim se sreča skoraj vsak izmed nas. Gre za proces, ko premoženje zapustnika preide na njegove potomce. Dedovanje je v Sloveniji urejeno v Zakonu o dedovanju, deduje pa se lahko po dveh pravnih podlagah:
• po zakonu,
• po oporoki

dedovanje

Dedovanje po oporoki

Davek na dedovanjeNemalokrat zapustnik svojo poslednjo voljo – komu premoženje zapustiti po smrti – izrazi z oporoko, ki je lahko napisana na več načinov. Velikokrat se ljudje poslužujejo lastnoročne oporoke, ki mora biti napisana z lastno roko in tako tudi podpisana, nemalokrat pa se srečamo tudi z oporoko, napisano pred pričami, pri kateri ni pomembno kdo je sestavil oporoko in kako je napisana, pač pa je pomembno, da oporočitelj sestavek (listino), ki ga je napravil nekdo drug, lastnoročno podpiše v navzočnosti dveh prič in hkrati izjavi, da je to njegova oporoka in se priči podpišeta na sami oporoki. Zapustnik je pri sestavi oporoke omejen z različnimi instituti, ki jih opredeljuje zakon in z njimi ščiti dediča. Eden izmed najmočnejših institutov je institut nujnega deleža, s katerim zakon zapustniku preprečuje, da bi v svoji oporoki prezrl najbližje sorodnike.

Dedovanje po zakonu

V primeru, ko zapustnik ni napisal oporoke, je ta neveljavna ali pa dedič ne želi dedovati se deduje po zakonu . Zakon o dedovanju dediče deli v tri dedne rede:
1. dedni red: zapustnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci ter zapustnikov zakonec oz. zunajzakonski partner,
2. dedni red: zapustnikovi starši, posvojitelj in njihovi potomci (zapustnikovi bratje in sestre) ter zakonec oz. zunajzakonski partner,
3. dedni red: zapustnikovi dedi in babice ter njihovi potomci.

Med posameznimi pripadniki dednih redov se dediščina deli na enake dele. V primeru, da zapustnik ni imel potomcev, je pa bil poročen ali je živel v zunajzakonski skupnosti, bodo polovico premoženja podedovali njegovi starši, polovico pa partner zapustnika.
V zakonu pa je opredeljen tudi davek na dedovanje. Koliko davka bo dedič, ki je dedoval, plačal, je odvisno od dednega reda, ki mu pripada. Prvi dedni red je davka oproščen. Davka pa je oproščen tudi dedič, ki je zapuščino odstopil državi ali lokalni skupnosti.
V primeru, ko se svojci o zapuščini ne morejo poravnati se velikokrat prične spor pred sodiščem. Sodišče o dediščini odloči s sklepom o dedovanju, med samim postopkom pa je velikokrat dobrodošel tudi strokoven pravni nasvet o dedovanju.

Morda ti bo všeč tudi...