Kaj moramo vedeti o dedovanju po oporoki?

Oporoka je pravni posel mortis causa oz. pravni posel za primer smrti. Gre za pravni akt v katerem umrli izrazi svojo poslednjo voljo tem, kdo naj deduje njegovo premoženje. Oporoka je v slovenskem pravnem redu ena od dveh legitimnih podlag na podlagi katerih lahko posameznik deduje. Druga podlaga je seveda zakon.

Oporoka

Najprej je potrebno poudariti, da lahko oporoko zapiše vsak imetnik premoženja – v oporoki lahko torej razpolagamo le s svojim lastnim premoženjem in nikakor ne s tujim. Poleg tega mora biti oseba, ki zapiše oporoko stara vsaj 15 let, da je poroka veljavna, oseba pa mora biti poleg tega tudi  razsodna. »Razsodnost« oporočitelja se presoja v vsakem konkretnem primeru posebej. Oporoka, ki jo napravi nekdo, ki ne izpolnjuje teh dveh pogojev je neveljavna.

Seveda se na tem mestu lahko vprašamo tudi, kakšna je vsebina oporoke. Glavna vsebina oporoke so predvsem navedbe oporočitelja, kako in komu naj bo njegovo premoženje, ki ga bo imel v trenutku smrti, razdeljeno. Pomembno je vedeti, da oporoka v času življenja oporočitelja nima nobenega učinka in oporočitelj do svoje smrti s premoženjem še vedno lahko upravlja in razpolaga, kot želi.

Oporoka mora biti zapisana v eni izmed oblik, predvidenih z zakonom

Pri pisanju oporoke moramo poskrbeti tudi, da oporoka vsebuje tudi določene lastnosti, ki so pogoj za veljavnost oporoke. Veljavno oporoko lahko sestavimo le v eni izmed oblik, ki so določene v zakonu in pod pogoji, ki so zakonsko urejeni. Tako oporoke ne moramo sestaviti na poljuben način, ampak za to obstajajo določbe v zakonu, ki jih moramo pri pisanju oporoke strogo upoštevati. Poznamo:

  • Lastnoročno oporoko: napisana mora biti z lastno roko in tako tudi podpisana.
  • Pisno oporoko pred pričami: v tem primeru ni pomembno, kdo oporoko sestavi in kako je napisana, pomembno pa je, da oporočitelj sestavek oz. listino, ki ga je napravil nekdo drug, lastnoročno podpiše v navzočnosti dveh prič in hkrati izjavi, da je to njegova oporoka in se priči podpišeta na sami oporoki.
  • Sodno oporoko: napravi se v sodelovanju z okrajnim sodiščem. Oporočitelj tam ustno izjavi svojo poslednjo voljo pred sodiščem, ki jo natančno zapiše v zapisnik.
  • Notarsko oporoko: lahko se sestavi v obliki notarskega zapisa, v sodelovanju z notarjem. Napravi se lahko na dva načina – oporoko sestavi notar na podlagi ustne izjave oporočitelja ali sestavi oporočitelj sam in jo notarju predloži v potrditev.

Seveda se vsak, ki piše oporoko, vpraša tudi, kdo je lahko dedič oz. koga lahko postavi za dediča. Dedič je lahko vsak, ki je živ v trenutku oporočiteljeve smrti. Izjemoma lahko deduje še nerojen a že spočet otrok, vendar pod pogojem, da se rodi živ.

Veliko ljudi skrbi tudi situacija, da bi bila oporoka že napisana, pa bi si kasneje premislili. Vsaka skrb je tukaj odveč, saj lahko oporoko zmeraj napišemo na novo. Kot oporočitelj lahko poroko zmeraj deloma ali pa v celoti prekličemo, jo spremenimo, dopolnimo ali celo zavestno uničimo. Oporoka se prekliče z izjavo, ki jo podamo v katerikoli obliki v kateri se po zakonu lahko napravi oporoka. Oporoka se lahko prekliče tudi tako, da oporočitelj sestavi novo oporoko, v kateri prekliče staro.

Izpodbijanje oporoke

Kaj moramo vedeti o dedovanju zaščitene kmetije?

Nekaj posebnosti pa velja izpostaviti pri dedovanju zaščitene kmetije, ki jih mora oporočitelj upoštevati tudi v oporoki, če želi, da bo le-ta veljavna. V oporoki je možno določiti dediča tudi, ko je predmet dedovanja zaščitena kmetija, vendar takrat veljajo dodatne omejitve. Zaščiteno kmetijo lahko oporočitelj z oporoko zapusti le enemu dediču, ki mora biti fizična oseba. Izjemoma sme oporočitelj zapustiti zaščiteno kmetijo več dedičem, če jo zapusti:

  • zakoncema ali
  • enemu staršu in otroku ali
  • posvojencu oz. njegovemu potomcu,

vendar se v tem primeru zaščitena kmetija ne sme deliti po fizičnih delih.

Oporoko z nujnim deležem omejuje tudi zakon

Vendar je tudi oporoka deloma omejena z zakonom. Govorimo seveda o institutu nujnega deleža. Oporoka in nujni delež gresta pravzaprav z roko v roki. Nujni delež je namreč institut, ki skrbi za to, da umrli v oporoki ne bi prezrl svojih najbližjih dedičev. Velikost dednega deleža nujnih dedičev je določen glede na bližino sorodstva dediča do zapustnika. Nujni delež potomcev, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca znaša polovico, nujni delež drugih dedičev pa tretjino tistega deleža, ki bi šel vsakemu posameznemu izmed njih po zakonitem dednem redu.

Velikokrat pa se dediči poslužujejo tudi možnosti izpodbijanja oporoke. Izpodbijanje oporoke se mnogokrat opira na razsodnost oporočitelja ali na njegovo starost, seveda pa je pogosto tudi izpodbijanje oporoke ali posameznih njenih določil zaradi grožnje ali sile, zvijače ali zmote. Izpodbijanje oporoke lahko zahteva samo tisti, ki ima pravni interes, in sicer v roku enega leta od dneva, ko je zvedel za vzrok neveljavnosti, vendar najdalj v desetih letih od razglasitve oporoke.

Morda ti bo všeč tudi...