Dedovanje – po zakonu, možu, brez potomcev

Dedovanje po zakonu dedni rediDedovanje po zakonu določa krog oseb, ki pridejo v poštev za dedovanje glede na svoje razmerje z zapustnikom. Najpomembnejši razmerji, na podlagi katerih gre določeni osebi pravica do dedovanja po zakonu, sta sorodstvo in zakonska zveza. Ker ustvarja popolna posvojitev enaka razmerja kot naravno sorodstvo (142. člen ZZZDR), ima popolna posvojitev tudi glede dedne pravice enako pomembnost. Dedovanje po zakonu pa velja tudi pri zunajzakonski skupnosti, saj družinsko pravo izenačuje zunajzakonsko skupnost z zakonsko zvezo glede pravnih posledic. Dedovanje po zakonu se izvede po določenih dednih redih. Dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda. Dedovanje po zakonu je možno v okviru treh dednih redov; prvi dedni red: zapustnikovi potomci in njegov zakonec; drugi dedni red: zapustnikovi starši in njegov zakonec in tretji dedni red: zapustnikovi dedi in babice.

Dedovanje in dedni delež

V nadaljevanju opisujemo dedovanje po možu ter dedovanje brez potomcev. Dedovanje po možu se tako lahko realizira v prvem ali v drugem dednem redu. Če ima zapustnik potomce, potem se dedovanje po možu realizira v prvem dednem redu in sicer žena praviloma deli zapuščino z zapustnikovimi naravnimi ali posvojenimi otroki po enakih delih. Primer: zapustnik ima ženo in tri otroke, ni napravil oporoke; dedujejo po prvem dednem redu, vsak ¼. Če zapustnik nima potomcev, potem se dedovanje po možu realizira v drugem dednem redu, in sicer žena dobi polovico zapuščine, drugo polovico pa starši ali njihovi potomci po načelu reprezentance. Primer: dedovanje brez potomcev, ko ima zapustnik ženo in sta živa oba njegova starša, ni napravil oporoke; dedujejo: žena ½, oče in mati vsak po ¼. Dedovanje brez potomcev se tako realizira v drugem dednem redu. Če zapustnik nima zakonca, se dedovanje brez potomcev realizira v tretjem dednem redu.

Lahko pa je dedni delež drugačen. Do povečanja ali zmanjšanja dednega deleža pride samo na zahtevo upravičenca, ki nima potrebnih sredstev za življenje. Pri odločanju o zahtevku za povečanje dednega deleža mora sodišče upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, zlasti pa premoženjsko stanje in pridobitno sposobnost upravičenca in sodedičev ter vrednost zapuščine.

Preživeli zakonec nima dedne pravice, če je bila njegova zakonska zveza z zapustnikom razvezana ali za življenja zapustnika razveljavljena ali če je njegova življenjska skupnost z zapustnikom po krivdi preživelega zakonca ali v sporazumu z zapustnikom trajno prenehala. Prenehanje skupnosti življenja pomeni dejansko prenehanje zakonske zveze in ima zato glede dedne pravice enake posledice kot formalnopravno prenehanje zakonske zveze.

Dedovanje brez potomcev zakon

Morda ti bo všeč tudi...