Dedovanje

Dedovanje je postopek v katerem lastnina umrlega preide na njegove naslednike. V Republiki Sloveniji se lahko deduje po dveh pravnih podlagah – po oporoki in po zakonu. Zakon, ki postopek dedovanja ureja se imenuje Zakon o dedovanju. Le-ta vsebuje veliko institutov, ki jih mora odvetnik dednega prava dobro poznati. V članku bomo opisali dedovanje po možu, izpustili pa ne bomo niti dedovanje izvenzakonskega partnerja.

Dedovanje

Kakšne vrste oporok poznamo?

Do dedovanja po oporoki pride v primeru, ko zapustnik zapiše oporoko. Oporoka je lahko zapisana na več načinov. Zelo pogosta je lastnoročna oporoka, ki mora biti, tako kot pove že ime, zapisana z lastno roko in tako tudi podpisana. Oporoka je lahko tudi pisna pred pričami. V tem primeru oporočitelj, ki zna brati in pisati, v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, hkrati pa pred njima izjavi, da je to njegova oporoka. Priči se prav tako lastnoročno podpišeta na oporoko. Poznamo tudi sodno oporoko, ki jo po izjavi oporočitelja sestavi sodnik okrajnega sodišča. Oporočitelj jo nato v njegovi prisotnosti prebere in podpiše, kar potrdi sodnik. Če oporočitelj ne zna ali ne more prebrati oporoke, mu jo v prisotnosti dveh prič prebere sodnik, oporočitelj pa jo pred njima podpiše ali naredi na njej ročno znamenje. Priči se prav tako lastnoročno podpišeta nanjo. Znani sta še dve vrsti oporoke, in sicer, ustna oporoka in oporoka v obliki notarskega zapisa. Če zaradi izrednih razmer zapustnik ne more narediti pisne oporoke, lahko oporočitelj svojo voljo izjavi ustno, pred dvema pričama. 30 dni od prenehanja izrednih razmer, ustna oporoka preneha veljati. V primeru oporoke v obliki notarskega zapisa notar oporoko sestavi po ustni izjavi ali potrdi oporoko v pisni obliki, ki mu jo izroči oporočitelj. Pri sestavljanju oporoke morajo sodelovati zapisne priče. Zakon o dedovanju ureja tudi oporoko, sestavljeno v tujini, oporoko, sestavljeno na slovenski ladji, oporoko, sestavljeno med izrednim ali vojnim stanjem, ter mednarodno oporoko.

Dedovanje po zakonu

V primeru, da zapustnik ni zapisal oporoke, je bila ta neveljavna ali uničena, se deduje po zakonu. Zakon o dedovanju deli dediče v tri dedne rede:

  • Prvi dedni red: zapustnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci ter zapustnikov zakonec oz. zunajzakonski partner dedujejo v enakih deležih. Če zapustnik ni imel otrok, zakonec ne deduje celotnega premoženja, ampak se dedovanje prenese v drugi dedni red.
  • Drugi dedni red: zapustnikovi starši, posvojitelj in njihovi potomci (zapustnikovi bratje in sestre) dedujejo polovico ter zakonec oz. zunajzakonski partner, ki deduje drugo polovico premoženja.
  • Tretji dedni red: zapustnikovi dedi in babice in njihovi potomci (zapustnikovi bratranci in sestrične).

Kdo so nujni dediči, kako dedujejo in kolikšen je njihov nujni delež ob dedovanju?

Dedovanje po oporoki je omejeno z številnimi instituti opredeljenimi v Zakonu o dedovanju. Eden izmed najbolj znanih je dedovanje nujnega deleža, s katerim zakon ščiti nujne dediče pred tem, da bi jih zapustnik prezrl in bi tako neupravičeno končali brez dediščine.
Zakon o dedovanju določa naslednje nujne dediče:

  • pokojnikovi otroci in posvojenci,
  • pokojnikovi vnuki,
  • pokojnikovi starši,
  • pokojnikov zakonec oz. izvenzakonski partner

Nujni delež potomcev, posvojencev in njihovih potomcev, ter zakonca ali zunajzakonskega partnerja znaša 1/2 zakonskega deleža, za ostale nujne dediča pa nujni delež znaša 1/3.
V dediščino se vštevajo tudi darila, ki jih je zapustnik podaril pred smrtjo. V primeru, da je dediščina premajhna za poplačanje nujnih dedičev, se prične vračanje daril, v obratnem vrstnem redu, kot so bila dana.

Ali sem kot dedič, na dediščino obvezan plačati tudi davek?

Od dedovanja pa je dedič v veliko primerih obvezan poravnati tudi davek. Davka na dedovanje sicer ni potrebno plačati vsem dedičem. Davka na dedovanje so oproščeni dediči, ki pripadajo prvemu dednemu redu oz. dediči, ki so s prvim dednim redom izenačeni. Davka so oproščeni tudi dediči, ki dediščino prepustijo državi ali samoupravni lokalni skupnosti. Vsi ostali dediči plačajo davek glede na dedni red, po progresivni lestvici, navedeni v 8. členu Zakona na dediščine in darila.

Dedovanje nujni delež postopek

Se lahko posameznik pred dedovanjem dediščini odpove?

V postopku dedovanja pa se dedič lahko dediščini tudi odpove. Do tega velikokrat prihaja, kadar se dediči bojijo, da ne bodo zmogli pokriti vseh dolgov zapustnika. Potrebno je opozoriti, da po zakonodaji Republike Slovenije, dedič odgovarja za dolgove zapustnika v višini zapuščine, ki mu je bila prepuščena. Dedič mora odpoved dediščini podati na dedni razpravi, ali pa na sodišče pošlje odpoved v pisni obliki. Dedič pa se dediščini ne more odpovedati, v primeru, ko je dedič z dediščino že razpolagal. Prav tako ni mogoča delna odpoved dediščini. Dedič se lahko med postopkom dedovanja odpove celotnemu delu, ki mu pripada ali pa prevzame celoten del. Nujno se je zavedati, da se, ko je enkrat odpoved dediščini podana, dedič več ne more premisliti in zahtevati pravice nazaj.
Pomembno pa je poznati tudi vstopno pravico dediča. Če dedič umre pred svojimi otroci, si njegov del razdelijo njegovi otroci, ki tako vstopijo v dedovanje.

Morda ti bo všeč tudi...