Dedovanje je v Sloveniji urejeno v Zakonu o dedovanju

Dedovanje je postopek pri katerem premoženje umrlega preide na njegove dediče. Temeljni zakon, ki dedovanje ureja je Zakon o dedovanju, ki vsebuje določila dedovanja po oporoki, ureja pa tudi zakonito dedovanje, do katerega pride v primeru, če oporoka ni napisana ali je le-ta neveljavna. Zakon o dedovanju dediče deli v tri dedne rede:

• prvi dedni red: zapustnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci ter zapustnikov zakonec oz. zunajzakonski partner dedujejo v enakih deležih. Če zapustnik ni imel otrok, zakonec ne deduje celotnega premoženja, ampak se dedovanje prenese v drugi dedni red.
• drugi dedni red: zapustnikovi starši, posvojitelj in njihovi potomci (zapustnikovi bratje in sestre) dedujejo polovico ter zakonec oz. zunajzakonski partner, ki deduje drugo polovico premoženja.
• tretji dedni red: zapustnikovi dedi in babice in njihovi potomci (zapustnikovi bratranci in sestrične).

Od tega, kateremu dednemu redu potomec pripada, bo odvisno koliko zapustnikovega premoženja bo podedoval, poleg tega pa je razporeditev v dedne rede pomembna tudi pri institutu nujnega deleža, ki je opisan v nadaljevanju.

V Republiki Sloveniji poznamo dva pravna naslova po katerih lahko dedujemo

V Republiki Sloveniji lahko dedujemo na podlagi dveh pravnih naslovov – zakona in oporoke. Zakon o dedovanju pri tem daje prednost oporoki, saj gre za izraz zadnje volje zapustnika, ki ji pravni red skuša ugoditi. Da lahko nekdo napiše oporoko in je le-ta veljavna, mora biti oporočitelj vsaj 15 let, poleg tega pa mora biti tudi razsoden. V primeru, ko je oporoka neveljavna ali je ne najdemo, se deduje po zakonu. Temelj zakonitega dedovanja pa predstavljajo zgoraj opisani dedni redi.

Kaj pomeni nujni delež in kdo je do njega upravičen?

Zakon o dedovanju pa varuje tudi zapustnikove najožje sorodnike (ki jih imenujemo tudi nujni dediči) v primeru prezrtja. Gre za institut, ki nujne dediče varuje pred tem, da bi oporočitelj v oporoki na njih ”pozabil” ali pa bi jim namenil izjemno majhen delež. Nujni delež torej nujnim dedičem omogoča, da dedujejo po zapustniku, kljub temu, da je zapustnik svoje premoženje podaril, ali ga zapustil v oporoki drugim dedičem. Med nujne dediče štejemo pokojnikove otroke in posvojence, pokojnikove vnuke, pokojnikove starše ter pokojnikovega zakonca oz. izven zakonskega partnerja. Dedi in babice ter bratje in sestre pokojnika so nujni dediči samo, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje.

Nujni delež predstavlja del deleža, ki bi šel dediču po zakonitem dednem redu in znaša 1/2 zakonskega deleža za: otroka oz. posvojenca, vnuka, zakonca oz. izvenzakonskega partnerja ter 1/3 zakonskega deleža za: starše, dede in babice, brate in sestre.

Pri določanju višine zapuščine je potrebno upoštevati tudi vrednost daril, ki jih dal zapustnik. Na vračunavanje sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, pač pa ga je potrebno zahtevati na zapuščinski obravnavi. Dediču se vračuna v njegov dedni delež to, kar mu je zapustnik podaril za časa življenja, vračunala bi se mu tudi morebitna volila določena v oporoki.

Davek na dedovanje je določen v Zakonu o davku na dediščine in darila

Seveda pa skoraj vsakega posameznika, ki se sooča z dedovanjem zanima tudi, kakšen je davek na dedovanje. Davek na dedovanje ni določen v Zakonu o dedovanju, pač pa je opredeljen v Zakonu o davku na dediščine in darila, odvisen pa je od dednega reda, ki mu posameznik pripada. Tako so pripadniki prvega dednega reda davka na dedovanje popolnoma oproščeni, poleg tega pa davka ni potrebno plačati niti osebam, ki so podedovano prepustile državi ali lokalni skupnosti. Osnova za davek je vrednost podedovanega ali v dar prejetega premoženja v času nastanka davčne obveznosti po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo na premoženje, od katerega se plačuje ta davek. V primeru, da umrli ni imel otrok, ampak samo partnerja, se dedovanje prenese v drugi dedni red. V tem dednem redu partner podeduje polovico, drugo polovico pa si razdelita starša umrlega. Je pa partner tudi v tem primeru kot dedič prvega dednega reda oproščen plačila davka.

O dedovanju se odloča na zapuščinski obravnavi na sodišči

O dedovanju se odloča na zapuščinski obravnavi, kjer se lahko dedič dediščini tudi odpove. Velikokrat je razlog za odpoved dedovanju dejstvo, da se dediči bojijo dolgov, ki jih ima umrli, pri tem pa je dobro vedeti, da dediči za dolgove zapustnika odgovarjajo z vsem svojim premoženjem vendar do višine podedovanega premoženja. Kolikšna je vrednost premoženja, ki bo predmet dedovanja, se ugotavlja glede na stanje premoženja ob zapustnikovi smrti. Odpoved dedovanju mora biti izrecna, poleg tega pa se dedovanju ne more odpovedati dedič, ki je z dediščino že razpolagal. Sodišče o dedovanju odloči s sklepom o dedovanju.

Dedovanje je postopek, ki je za vsa vpletene zelo težak, saj se soočajo z izgubo ljube osebe, poleg tega pa ne smemo pozabiti na interese posameznika v zapuščinskem postopku, zato se je že pred začetkom postopka priporočljivo obrniti na odvetnika, ki nam bo zagotovil kvaliteten pravni nasvet o dedovanju oz. postopku, v katerem smo udeleženi ter tako poskrbel za zaščito naših pravic in interesov tudi v najtežjih trenutkih, ko sami morda tega nismo sposobni.