Dedovanje stvari in pravic

Dedovanje nepremičnineZa dedovanje v Republiki Sloveniji veljajo določbe Zakona o dedovanju, kolikor ni z drugim zakonom drugače določeno. Deduje se lahko stvari in pravice, ki pripadajo posameznikom. Državljani so ob enakih pogojih enakopravni pri dedovanju. Otroci so enakopravni pri dedovanju ne glede na to, ali so rojeni v zakonski zvezi ali zunaj nje. Določbe Zakona o dedovanju, ki urejajo pravice, obveznosti, omejitve in položaj zakoncev, veljajo enako tudi za dedovanje moškega in ženske, ki živita v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti in nista sklenila zakonske zveze, če ni razlogov, iz katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. Dedovanje se lahko realizira na podlagi zakona in na podlagi oporoke. Oporočitelj lahko z oporoko razpolaga s svojim premoženjem na način in v mejah, kot to določa zakon. Na podlagi zakona dedujejo po zapustniku njegovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegov zakonec, njegovi starši, posvojitelj in njegovi sorodniki, njegovi bratje in sestre ter njihovi potomci in njegovi dedi in babice ter njihovi potomci. Zakonito dedovanje se realizira po dednih redih. Dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda.

Dedovanje nepremičnine se lahko realizira na podlagi oporoke ali zakona. Dedovanje nepremičnine pomeni prehod lastninske pravice z zapustnika na dediča na podlagi dedovanja. Primer za dedovanje nepremičnine na podlagi zakona: zapuščina – stanovanjska hiša, dediči – žena in dva otroka = dedujejo vsak 1/3 stanovanjske hiše. Primer za dedovanje nepremičnine na podlagi oporoke: zapustnik z oporoko zapušča vse ženi, zapuščina – stanovanjska hiša, dediči – žena in dva otroka = žena deduje 4/6 stanovanjske hiše, otroka pa na lastno zahtevo vsak nujni delež 1/6 stanovanjske hiše; uveljavljanje nujnega deleža pa ni obvezno in če ga nujni dedič ne uveljavi, prejme tudi ta del zapuščine oporočni dedič.

Osnovno o davku na dedovanje

Davek na dedovanje ureja Zakon o davku na dediščine in darila. Zavezanec ali zavezanka za plačilo davka je fizična ali pravna oseba zasebnega prava, ki prejme premoženje na podlagi dedovanja. Osnova za davek na dedovanje je vrednost podedovanega premoženja v času nastanka davčne obveznosti po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo na premoženje, od katerega se plačuje ta davek. Davčna obveznost nastane na dan pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Davek na dedovanje ne zadeva dedičev I. dednega reda. Dediči II. in III. dednega reda ter druge osebe davek na dedovanje plačajo po davčnih stopnjah. Davčna stopnja za davek na dedovanje drugega dednega reda znaša od 5% do 14%, tretjega dednega reda od 8% do 17% in za vse druge osebe od 12% do 39%.

Dedovanje stvari in pravic

Morda ti bo všeč tudi...