Družinsko pravo

Družinsko pravo je izjemno obsežno področje v katerem se prepletajo predpisi različnih vej družinskega prava. Veliko ljudi družinsko pravo zamenjuje z dedovanjem in predpisi, ki urejajo prehod zapuščine iz umrlega na njegove potomce. Odvetniki se ukvarjajo tudi z drugimi vprašanji o družinskem pravu , ki največkrat zadevajo zakonce oz. zunajzakonske partnerje in njuno razmerje ter seveda razmerje staršev do otrok.

Temelje družinskega prava najdemo v zakonodaji, ki je dopolnjena z mednarodnimi konvencijami

Družinsko pravo temelji na Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki ureja predvsem družinska razmerja. Med družinska razmerja spada sem spada položaj otrok, položaj zakonca in zunajzakonskega partnerja, zunajzakonskih otrok ter tudi dolžnost vzgoje, skrbi za otroka, podaljšanja roditeljske pravice, vprašanja ločitev oz. razvez zakonskih zvez in podobno. Zakon, ki je relativno nov in v področje družinskega prava prinaša nekaj novosti je Družinski zakonik, ki podaja celovit prikaz sprememb glede na Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Posebno pozornost omenjeni zakon namenja koristi otroka, pogodbam o urejanju premoženjskih razmerij med partnerji, preživninam, izvoru otroka, starševski skrbi, varstvu, vzgoji, stikom, ukrepom za varstvo otrokove koristi, posvojitvi, rejništvu, skrbništvu in postopkom, v katerih se obravnavajo družinske zadeve.

Ob vsej našteti zakonodaji, ki ureja področje družinskega prava pa nikakor ne smemo pozabiti na to, da je Republika Slovenija kot članica Evropske unije podpisnica in tako zavezana k spoštovanju številnih mednarodnih dokumentov, ki ščitijo pravice otrok, še posebej mladoletnih. Tukaj moramo seveda izpostaviti Konvencijo o otrokovih pravicah, ki ščiti pravice otrok in jo je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov že leta 1989.

Družinsko pravo ureja tudi vprašanja, ki se tičejo razveze zakonske zveze

Stranke pa pri odvetniku za družinsko pravo pomoč največkrat poiščejo v primeru razveze zakonske zveze. V Sloveniji se zakonca lahko razvežeta sporazumno. Če se o določenih vprašanjih, ki zakonsko zvezo zadevajo, ne moreta dogovoriti, eden od zakoncev vloži tožbo na razvezo zakonske zveze. Seveda so z razvezo povezana tudi druga pomembna vprašanja, zato je skupaj s tožbo potrebno vložiti tudi zahtevo za morebitno skrbništvo, stike in preživnino. V postopku ločitve odvetniki pomagajo predvsem v postopku delitve skupnega premoženja. V okviru zakonske zveze moramo ločiti med dvema oblikama premoženja:

• skupno premoženje: predstavlja tisto premoženje, ki sta ga pridobila oba zakonca z delom v času trajanja zakonske zveze. Skupno premoženje je skupna last zakoncev, ki ga upravljata in z njim razpolagata skupaj. Deleža pri skupnem premoženju zakoncev sta torej nedoločena. Zakonca lahko sicer tudi v trajanju zakonske zveze kadarkoli zahtevata delitev premoženja.
• posebno premoženje: je tisti del premoženja, ki ga ima vsak od zakoncev ob sklenitvi zakonske zveze. Omenjeni del ostane last dotičnega zakonca, posledično pa lahko ta z njim tudi prosto razpolaga. V posebno premoženje zakonca pa spada tudi vsako drugo premoženje, ki ga zakonec ni pridobil z delom pač pa kako drugače, kot so na primer darila ali dediščina. V posebno premoženje spadajo tudi pravice, ki so vezane na zakončevo osebo, kot na primer preživnine, invalidnine in tudi premoženjske koristi, ki jih ima zakonec iz naslova raznih odlikovanj.

Kaj je preživnina in kako ta institut ureja družinsko pravo Republike Slovenije?

Seveda pa ne smemo pozabiti na institut preživnine, ki ga določa družinsko pravo. Gre za preživninsko obveznost ene osebe do druge. Navadno v družinskem pravu najpogosteje omenjamo preživninsko obveznost starša do otroka, vendar nemalokrat pride do primera, ko je do preživnine obvezan tudi bivši zakonec, saj se drugi bivši zakonec po prenehanju zakonske skupnosti ni zmožen sam preživljat. Seveda se lahko preživnina od bivšega zakonca zahteva le, če lahko le-ta preživnino izplačuje brez da bi ogrozil sebe oz. svoje preživljanje oz. preživljanje morebitne nove družine. Preživnina bivšega zakonca je torej vezana na pogoje iz zakona. Pri tem velja poudariti, da sodišče ob razvezi zakonske zveze po uradni dolžnosti pazi le na otrokovo pravico do preživnine, preživnino, ki pripada preostalemu zakonu pa mora le-ta zahtevati po sodni poti v posebnem postopku. Mladoletniki so v skladu s predpisi družinskega prava do preživnine upravičeni do 18 leta, če pa se redno šolajo, potem mora starš preživnino plačevati do 26 leta.

Velikokrat se odvetniki znajdemo v situaciji, ko se moramo ukvarjati s tem, kateri od staršev bo prevzel skrbništvo nad otrokom ter kako bodo potekali stiki, čeprav je v resnico slednje naloga Centra za socialno delo, o vsem skupaj pa po koncu postopka (na podlagi mnenja, ki ga ja CSD izdal ter na podlagi ostalih dokazov) odloči sodišče.

Družinsko pravo je povezano tudi z nekaterimi drugimi vprašanji

Seveda se tekom družinskega prava pojavljajo tudi druga vprašanja, ki jih ne moremo v naprej predvideti. Ob začetku postopkov iz družinskega prava, pa tudi iz dedovanja, se svetuje čim hitrejši posvet z odvetnikom, saj bo le pravočasno posredovanje strokovno usposobljene osebe ustrezno rešilo situacijo, v kateri se je znašel posameznik.