Za trajnostno in krožno gospodarstvo je električno kolo lahko ključno
Vse več ljudi se zaveda pomena okolja za naše bivanje in vse več trendov gre v smeri ohranjanja narave ob spoštovanju potreb vsakodnevnega življenja do te mere, da ne porabljamo več, kot lahko prenese naš planet. Sem spada tudi spodbujanje obnovljivih virov energije in spodbujanje trajnostne mobilnosti. V mestih in na podeželju prihaja do različnih shem v javni pobudi, ki lahko posameznike spodbudijo k uporabi električnih koles, nakupu električnih vozil ali uporabi javnega prevoza. To je le začetek in še vedno je nakup električnega vozila ali kolesa dražji od klasičnih variant, ampak razlike v stroških tudi niso več tako velike, kot so bile nekoč.
Ob upoštevanju dejstva, da cene padajo, tudi ne moremo mimo napovedi za prihodnost. Strokovnjaki se namreč večinoma strinjajo, da se bo uporaba električnih prevoznih sredstev povečevala in da bo elektromobilnost v naslednjih letih postala zelo dinamična. To pomeni, da bo prihajalo do kombinacij različnih prevoznih sredstev, ki jih bodo združevali posamezniki in skupine za prehajanje med različnimi vrstami mobilnosti. To bi lahko pripomoglo k zmanjšanju prometne obremenitve na cestah, bolj zdravemu načinu življenja in čistejšemu zraku. Mesta in občine lahko že začnejo pripravljati strategije priprave potrebnih okvirnih pogojev, kot je zagotavljanje infrastrukture za polnjenje javnih in zasebnih prevoznih sredstev. To ni vedno lahko, saj lahko predstavlja težave zaradi lastništva zemljišč ali nerazumevanja javnih organov za nove oblike mobilnosti. Bo pa v prihodnje ta trend samo še rasel in občine, ki se danes prilagajajo tej tendenci, bodo v prihodnje lažje konkurirale razvoju in povpraševanju. Lokacije, ki imajo v prihodnost usmerjeno infrastrukturo za mobilnost, bodo torej bolj privlačne za priseljevanje in za bivanje.
Javne politike in organi lahko prebivalce spodbujajo k bolj trajnostnemu ravnanju in tudi uvedejo nove ukrepe za povečanje zmogljivosti. Pri tem se ustvarjalnosti in pripravljenost različnih regij in območij precej razlikuje, najboljše prakse pa so podobne po vsem svetu. Mednje spada tudi primer, da se določene vozne pasove na cestah rezervira za vozila z nizkimi emisijami ali vozila z veliko zasedenostjo. To spodbuja uporabnike k nakupu ali najemu takšnih vozil. Javni organi se lahko odločijo tudi za več izboljšav infrastrukture. Najbolj pomembne dograditve bodo tiste, ki ljudem olajšujejo premikanje z uporabo različnih prevoznih sredstev. To pomeni, da se vlaga v storitve skupne mobilnosti in masovni promet, ki ne poslabšujejo prometnih zastojev, onesnaževanja zraka ali drugih perečih problemov. Brez boljše infrastrukture je zelo težko na drugi strani spodbujati integrirano mobilnost, zmanjšuje pa še tudi njen učinek ter ponudba različnih storitev.
Pred nakupom električnega kolesa ali vozila premislite o njegovem namenu
Kot posameznik imate možnost, da se ukrepom za več trajnostne mobilnosti pridružite na več načinov, med katerimi je tudi vlaganje v nakup električnega vozila ali kolesa, kolikor ne izkoriščate okrepljenih možnosti javnega prevoza. Pri izbiri kolesa lahko najdemo raznolike namenske modele, ki so podobni klasičnim izvedbam. Tako se za mestne vožnje priporočajo kolesa, ki imajo vgrajeno opremo za mestno vožnjo ter so bolj udobna, denimo s-bikes c70e. Dobrodošel model za tiste, ki združujete dva ali več načinov prevoza, denimo vlak in kolo, pa je zložljiv model s-bikes f50, ki se lahko enostavno sestavi in prenaša ter shranjuje na minimalnem prostoru. Tako mobilnost postane enostavnejša in bolj prožna, obenem pa poskrbite za svoje zdravje in ne onesnažujete okolja.
Pomembno je tudi razširjanje stroškovno učinkovitih oblik prevoza, kamor spada javni promet, ki je lahko tudi električen. Javni prevoz z visoko zmogljivostjo in storitve skupne mobilnosti bodo verjetno najbolj prispevale k obvladovanju povpraševanja po mobilnosti. Da bi se izognili prometnim zamaškom, se veliko mest po svetu namreč odloča za deljene avtomobile ali sheme skupnih električnih koles, kjer se uporabniki po vseh prevoznih sredstvih pomikajo z eno samo kartico.
Manj lastništva in več prehajanja med prevoznimi sredstvi v prihodnje
Elektromobilnost je eden od načinov za doseganje bolj trajnostnega prometa, saj imajo elektromotorji visoko učinkovitost v primerjavi z motorji z notranjim zgorevanjem. Z uporabo obnovljive energije lahko zmanjšamo odvisnost od fosilnih goriv in lokalnih izpustov ter povzročimo manj hrupa. Res je tudi, da se bo z več električne mobilnosti povečalo povpraševanje po električni energiji, saj se ocenjuje, da bi do leta 2030 lahko skupna vozila predstavljala tretjino prevoženih kilometrov vozil v povprečnem mestu. Tak razvoj bi lahko ustvaril izzive za javne službe, glede na staranje električnih omrežij v številnih naraščajočih urbaniziranih območjih. Povečanemu povpraševanju po električnih vozilih pa bo morala botrovati tudi bolj decentralizirana proizvodnja energije iz obnovljivih virov (na primer sončna energija na strehi). Vse več javnih organov raziskuje tudi možnosti uporabe avtonomnih vozil, saj razvoj v tehnologiji avtonomne vožnje kaže, da bi to lahko bil odgovor glede varnosti v cestnem prometu. Seveda ostaja še veliko vprašanj neodgovorjenih, a na splošno bi zmanjšali stroške prevoza in razširili mobilnost. To ostajajo tematike za prihodnost, na katere pa lahko vsak posameznik vpliva že danes. Poleg ločevanja odpadkov, varčevanja z vodo in energijo je trajnostna mobilnost namreč tisti košček, ki ga lahko k mozaiku varstva okolja prispeva vsak.
