Galvaniziranje kovine – zaščita proti koroziji

Več kot 250 let je že znan postopek galvane oziroma galvanizacije, ko s pomočjo enosmernega električnega toka kovinski izdelek zaščitimo pred rjavenjem z dodatno plastjo kovine. Bolj po naključju ga je odkril italijanski zdravnik Luigi Galvani, ko je ob eksperimentiranju s statično elektriko seciral mrtvo žabo. Nikljanje, kromiranje, kositranje in cinkanje so postopki galvanizacije, ki jih danes uporabljamo v skoraj vseh industrijskih panogah. Gospodarska škoda zaradi naravnega procesa oksidacije kovin – rjavenja, bi bila brez galvanske zaščite kovin, na svetovni ravni, zelo visoka.

Pri postopku galvanizacije v bazen z raztopino soli zaščitne kovine potopimo izdelek, ki ga želimo zaščititi pred rjavenjem. Kovinske predmete povežemo kot katodo, kovino, ki jo želimo na izdelek nanesti, pa kot anodo. Katodo povežemo z negativnim polom izvora toka, anodo pa s pozitivnim. Temperatura raztopine v bazenu je okoli 80 stopinj Celzija. Po končanem procesu galvanske zaščite kovin, je izdelek obdan z zaščitno kovino, kar preprečuje proces oksidacije ali korozijo.

Postopke galvanizacije uporabljamo v pohištveni, letalski, avtomobilistični industriji, oskrbi z elektro energijo, izdelavi športne opreme in rekvizitov, pri izdelavi vodovodnih armatur, finomehanični industriji, izjema ni niti živilska industrija, kjer se največ uporablja postopek kositranja, sijano srebrni kositer namreč ne pušča okusa po kovini, zato po tako obdelanih ceveh iz avtomatov pritekajo osvežilne pijače in pivo.

Morda ti bo všeč tudi...