Glorjana Veber: “Svobodna volja mi pomeni iskanje lastne inteligence v skupnem kvantnem polju.”

Glorjana Veber

Foto: Jan Pirnat

Dr. Glorjana Veber: Humanistka, pesnica, politologinja, raziskovalka duhovnosti in doktorica družboslovnih znanosti, smeri literarnih ved.

V zadnjem intervju za revijo Grazia ste povedali, da smo vsi brezimna pesem. Kako poetičnost povezuje vaše različne življenjske vloge v razmerju do širšega okolja?

Menim, da imajo imena zgolj uporabno funkcijo. Realno smo vsi brez imen. Enako je z besedami. Dokler zvoku ne damo pomena, beseda ne obstaja. Tudi Hindujski spisi pravijo, da je bil najprej zvok in ta seže bistveno dlje od besede. Vendar pa tišina seže tudi globlje od zvoka, nosi možnost njegovega rojstva. Sebe ne dojemam skozi vloge, ker jih razumem kot različne obraze, ki si jih ljudje nadenejo: enega za tiste, ki jih ljubijo, drugega za tiste, ki jih ne marajo ipd. Tovrstna konfuznost, osebnostna razdeljenost in iluzija mi niso blizu. Sem zgolj življenje, ki se izraža skozi pot, po kateri stopam, in to je moj edini obraz – poezija življenja. Okolje je pogostokrat neizprosno in nam nadene etikete, ki z našo osebnostjo in dejanji nimajo ničesar skupnega. Menim, da lepoto ni lahko sprejeti. Če je sami ne nosimo, bomo v njej videli agresijo – veše se vedno pijano zaletavajo v svetlobo. Vedo za njeno moč, a je ne razumejo.

Pravite, da je na vaš začetek raziskovanja duhovnosti vplivala duhovna izkušnja iz otroških let. Ste tudi pesnica, ki v inženirskem podjetju vodi področje financ, marketinga in prava. Kako duhovne izkušnje vplivajo na poklice iz ekonomske stroke?

Najbolj prodorna podjetja izkoriščajo znanja kvantne fizike, tudi v Sloveniji jih imamo nekaj. Newtonova klasična fizika, ki je temeljila na Descartovem razmišljanju, je preživeta. Zaradi omejenosti na objektivnost ne zna analizirati zavesti in čustev, kar je mogočne s kvantno fiziko. In ta je tesno povezana z duhovnostjo. Kvantne informacije niso podvržene potovanju s svetlobno hitrostjo. Prenesejo se v trenutku, ne glede na razdaljo, kar je bilo dokazano z Einstein-Podolsky-Rosen poskusom. Za namene optimizacij uporabljajo korporacije vedno več znanja o kvantnih algoritmih. Kvantni računalniki in kvanten način življenja postajata naša realnost, kar je zaradi indoktrinacije t. i. običajnemu umu težje dojemljivo. Zame je zato kvantno duhovno in hkrati prepleteno tudi z ekonomsko stroko, v kateri službujem. Ne morem pa svoje miselnosti posploševati na celotno ekonomsko področje. Se mi pa zdi pomembno omeniti, da je bil pred leti o kvantnosti objavljen zelo dober intervju v Delu, ki ga je imela Vesna Milek z Danah Zohar.

Zaradi razvoja tehnologije in pritiska korporacij smo prisiljeni živeti v sistemu nadzora. Zgodovina je pokazala, da imate pisatelji in pesniki velikokrat preroške sposobnosti. Kaj nam bo ostalo od svobodne volje?

Preroške sposobnosti so rezultat čuječnosti, ki je ne bi omejevala na pisatelje ali pesnike. Znanost je dokazala, da vsak kvantni pojav vsebuje določeno stopnjo svobode. Nobenega delca ni mogoče natančno opazovati, kar povzroča določeno stopnjo nezanesljivosti, netočnosti in nedoločnosti. Tu se rad vklopi človeški ego, ki je prepričan v vsevednost napovedi. Sveta ni mogoče zmanjšati niti na deterministične, verjetnostne ali kvantne zakone. Duhovna svoboda pomeni, da smo sposobni samostojnega razmišljanja – brez verig iz podzavesti, družbe ali posameznikov, ki želijo vplivati na našo svobodno voljo. Višje kot je posameznikovo zavedanje, večja je njegova svobodna volja. Zavedanje mu omogoča, da se odloča in ne zgolj odziva. Zato mi svobodna volja pomeni iskanje lastne inteligence v skupnem kvantnem polju. Nezanesljivost in nedoločnost kvantnega sveta nam dokazujeta, da je človekovo delovanje še vedno svobodno – če ga izberemo na pravi način.

Kaj je glavni doprinos, ki ga prinaša vaša služba poetičnemu svetu, ki ga živite?

Podjetje v katerem sem zaposlena razvija, konstruira in izdeluje oksidacijske čistilne prave, industrijske peči in sušilnice, ki so izdelane za specifične potrebe naročnika. Z njimi omogočamo, da industrijski brati v okolje ne spuščajo onesnaženih snovi in da so v svoji proizvodnji ekonomsko učinkoviti in varčni. Iskanje tovrstnih rešitev zahteva bogato inovacijsko-tehnološko znanje ter dolgoletne izkušnje, zato smo veseli, da nam zaupa kar nekaj svetovnih korporacij. Za moje delo to pomeni, da moram obvladovati finančni management, kjer sta bistvena hitro ukrepanje in natančna predikcija. Zagotovo so pri tem pomembne tudi duhovne sposobnosti. Omogočajo ohranjati mir, visoko stopnjo ustvarjalnosti in zanesljivosti v zahtevnih situacijah. Tovrsten način delovanja mi predstavlja sorodnost s pesniško-ustvarjalnim procesom, ko vame vstopa poezija. Tudi takrat je potrebno, da natančno prisluhnem in sem odprta za vse, kar se dogaja znotraj in zunaj mene.

Kako vidite negotovost časa?

Zdi se mi bistveno ostati skromen in odprt do novega. To je zame nauk kvantne fizike – revolucija razumevanja sveta. Nekatere to navdaja z negotovostjo. Zavest je vedno subjektivna, ni je mogoče objektivno raziskovati. Težko jo boste dali pod mikroskop in to odpira izkušenjske načine raziskovanja. Menim pa, da bolj kot bomo razumeli kvantno delovanje, bolj se bo pozitivno spreminjal človekov notranji vrednostni sistem. Vsakdo se je že srečal z ravnanjem ljudi, ki slabo vest, izhajajočo iz moralne in etične delikventnosti, blažijo z obkladkom “umetne” pravice do svobodne volje, celo ljubezni. Takšna miselnost je nevaren produkt kapitalizma, ki ne temelji na naravnih zakonih. Zato se mi zdi še toliko bolj pomembno spoznanje kvantne fizike, da je delec neločljiv od svojega vala. Enako je z umom in telesom, ki tvorita celoto. Če je posameznikov um pokvarjen, bo slej kot prej takšno tudi njegovo telo. Umazan mentalni svet umaže tisto, kar mu je najbližje: telo in ljudi s katerimi je v stiku.

Umetniki imate svojstven odnos do ljubezni, saj vstopa v vaša umetniška dela. Je zato idealizirana? Kako se v realnem svetu sooča z življenjskimi pastmi?

Ljubezen razumem kot partnerstvo oz. sopotništvo v najširšem pomenu besede – tako do svojega partnerja kot do širšega okolja in sebe. Idealizirana ljubezen mi ni bila nikoli blizu. Njena podoba ustvarja napetost in pritisk, ki slej kot prej prerasteta v različne bolj ali manj vidne oblike obsojanj in pametovanj. Namesto idealizacije mi je pomembna celovitost, ki je v vsakdanjem življenju svetlih in temnih barv. Takšna se reflektira tudi skozi poezijo, ki jo pišem. Moja izkušnja je, da ljubezen nima življenjskih pasti, ampak izzive, ki partnersko ljubezen poglobijo, ko z njo rasteta oba.

Kaj so vam prinesli nastopi na prestižnih Struških večerih poezijeStruga Poetry Evenings?

Z nekaterimi pesniki in pesnicami smo stkali globoke vezi, si izmenjevali poglede na svetovne in lokalne literarne tokove in specifične razmere ustvarjanja. Nekaj izmed teh pesniških prijateljstev se razvija v dva zanimiva dolgoročnejša projekta, eden je glasben in drugi bolj pesniško-duhovne narave. Po vrnitvi iz festivala sem kar nekaj časa posvetila tudi pošiljanju poezije različnim revijam oz. uredništvom.

Katera umetnost vas navdihuje poleg pesništva?

Glasba. Nekaj časa sem se učila klavirja, kasneje sem malce eksperimentirala s kitaro. Mama je igrala kitaro in violino, v zadnjih letih igra tudi tamburico, zato mi je glasbeni svet domač. Klasična glasba in balet, po poti katerega stopata nečakinji, sta imela v naši družini vedno posebno mesto. Poleg glasbe me navdihujejo tudi slikarstvo, kiparstvo in ples – umetnost, znanost in duhovnost so bili v mojem odraščajočem okolju vedno močno prisotni.

V katerih vsakodnevnih opravilih najbolj uživate?

Opazila sem, da pravzaprav v vsakem opravilu najdem radost. Še posebej rada kuham, nikoli po receptih in ničesar ne pripravim enako. Vodi me vonj sestavin, ki mi sproti pišejo zgodbo okusa, svojevrstno poezijo, le medij je drugačen. V enako veselje mi je tudi urejanje prostorov, raziskovanje zelišč, zdrave prehrane ipd.

Kaj vam je bistveno v življenju?

Odnos do življenja, ljudi in sebe – ljubezen.


Spraševala:  SM

Morda ti bo všeč tudi...