Kaj je industrijska lastnina in kje je urejena?
Industrijska lastnina je pojem, ki ga v življenju ne slišimo pogosto, prav zato pa se večini posameznikom zastavlja vprašanje, kaj sploh predstavlja. Industrijska lastnina je podkategorija intelektualne lastnine, v katero poleg nje sodijo še avtorske in druge sorodne pravice; zaobjema patent, model, znamko in geografsko označbo, zakonsko pa jo ureja Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1).
Intelektualna lastnina se nanaša na vrsto lastnine, ki izvira iz človekovega intelekta oz. razuma in je kot takšna neopredmetena, kadar pa je opredmetena, jo lahko imetnik pravice komercialno izkorišča. Intelektualna lastnina se deli na avtorsko pravico in sorodne pravice, industrijsko lastnino ter na ostale pravice.
Novela Zakona o industrijski lastnini v našo legislativo vnaša številne spremembe
Marca letos je bila v našem državnem zboru sprejeta novela ZIL-1, ki v pravo industrijske lastnine vnaša določene spremembe. V duhu poenotenja prava držav članic Evropske unije noveliran Zakon o industrijski lastnini v slovensko zakonodajo vnaša predvsem določbe Direktive EU 2015/2436 o približevanju prava držav članic EU v zvezi z blagovnimi znamkami, uvaja pa tudi nekaj drugih manjših sprememb z namenom zagotoviti učinkovitejše delo Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino. Glavnina sprememb se nanaša na znamke.
Omenjena direktiva Evropske unije se osredotoča predvsem na znamko
Omenjena direktiva je dodobra spremenila pravna določila držav članic EU, ki se nanašajo na pravo znamk. Znamka predstavlja eno izmed pravic industrijske lastnine, s katero se zavaruje kakršenkoli znak ali kombinacija znakov (objekt varstva), ki jih je mogoče grafično prikazati in ki v gospodarskem prometu omogočajo razlikovanje blaga oz. storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja. Nekaj novih pravic je bilo z direktivo uvedenih za imetnike znamk, spreminjajo se omejitve pravic iz znamk, poleg tega pa je direktiva dodala nove oz. spremenila že obstoječe razloge za zavrnitev registracije znamke. S sprejetjem nove direktive postaja jasneje vprašanje razmerja med imetnikom prejšnje in imetnikom kasnejše znamke. Direktiva večji poudarek pripisuje tudi resni in dejanski uporabi znamke že v samem postopku registracije znamke.
Uvodna pojasnila novele ZIL-1 niso zgolj sistematični pregled sprememb na področju prava znamk, pač pa ponujajo tudi strokovno analizo teh sprememb. V uvodnih pojasnilih Zakona o industrijski lastnini pa se nakazujejo tudi odgovori na odprta vprašanja z upoštevanjem sodne in druge prakse. V knjigi, ki je namenjena sodnikom, odvetnikom, zastopnikom za znamke in modele ter gospodarskim subjektom, je objavljeno tudi neuradno prečiščeno besedilo Zakona o industrijski lastnini.
