Kaj si informacije javnega značaja in kdo z njimi upravlja?

Ko govorimo o informacijah javnega značaja govorimo o informacijah, ki izvirajo iz delovnega področja organa, nahajajo pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Javne informacije morajo biti prosto dostopne tako pravnim kot tudi fizičnim osebam. Informacije javnega značaja so naštete tudi v katalogu informacij javnega značaja. V zakonu o informacijah javnega značaja so te osebe poimenovane prosilci. Prosilci imajo tako pravico od organa, ki po njihovem mnenju razpolaga s podatki, ki jih potrebujejo, zahtevati, da se jim ta informacija posreduje.

Kako vemo, da res govorimo o informaciji javnega značaja?

Lahko bi rekli, da lahko informaciji pripišemo javni značaj, če so izpolnjeni trije kriteriji:

  • informacija izvira iz delovnega področja organa: informacija mora biti povezana s področjem dela, ki ga opravlja dotični organ. Informacija javnega značaja se lahko nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja organa, ki so povezane z njegovimi aktivnostmi ali odločitvami, ki spadajo v njegov delokrog;
  • organ z informacijo razpolaga: besedno zvezo ”razpolagati z informacijo” je potrebno v smislu zakona razlagati široko – gre za vsakršno posedovanje, hranjenje, registriranje, evidentiranje, reproduciranje, izdelovanje, proizvajanje ali predelovanje informacije s strani organa, za njega ali pri njem;
  • informacija se nahaja v materializirani obliki: informacija se mora nahajati v fizični obliki. Med fizične oblike štejemo tudi elektronsko pošto. Bistveno je, da je informacija zapisana na nek fizični medij, ki omogoča njen ponoven priklic.

Kdaj organu informacij javnega značaja ni potrebno posredovati?

Seveda pa dostop do informacij javnega značaja ni popolnoma prost. Zakon o informacijah javnega značaja v 6. členu navaja 11 omejitev v primeru katerih lahko organ prosilcu zavrne zahtevo zaradi posebne narave podatka, ki ga prosilec želi (če prosilec na primer zahteva podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen, če prosilec zahteva osebni podatek, katerega posredovanje bi pomenilo kršitev predpisov o varstvu osebnih podatkov ali če bi razkritje podatka škodovalo izvajanju sodnega ali upravnega postopka,…). Organ pa je tudi ob obstoju zgoraj navedenih okoliščin (izjem) dolžan dopustiti dostop do informacije, če je javni interes glede razkritja zahtevane informacije močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do te informacije. Slednje se ugotavlja s testom javnega interesa v skladu z 21. členom ZDIJZ.

Kako pridobiti informacijo javnega značaja?

Posameznik mora v želji po pridobitvi informacije javnega značaja dosledno upoštevati postopke, ki so navedeni v zakonu o informacijah javnega značaja. Zahteva za dostop do informacij javnega značaja je lahko podana tako pisno kot tudi ustno, vendar zakon o informacijah javnega značaja posamezniku, ki zahtevo vloži ustno, odreka pravno varstvo. Po prejemu zahteve organ odloči ali bo zahtevi ugodil ali ne. Če odloči, da bo zahtevi ugodil, prosilcu nemudoma omogoči, da se seznani z vsebino zahtevane informacije tako, da jo da prosilcu na vpogled ali pa mu zagotovi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Postopek z ustno zahtevo je torej zelo enostaven, saj mora biti postopek rutinski.

Glede na to, da prosilec sam presodi, kateri izmed organov razpolaga z informacijo, ki jo želi, se lahko dokaj hitro zgodi, da zahtevo vloži pri organu, ki te informacije nima in mu je zato ne more posredovati. Zakon o informacijah javnega značaja to situacijo rešuje tako, da zaveže organ, ki zahtevo prejeme, in zanjo ni pristojen, da odstopi zahtevo tistemu organu, ki z zahtevano informacijo razpolaga. O odstopu zahteve mora obvestiti prosilca.

Zakon o informacijah javnega značaja lahko naročite tudi preko spleta

Ker se v podjetju Uradni list Republike Slovenije d.o.o. zavedamo, kako pomembno je področje informacij javnega značaja, se tudi na naših knjižnih policah nahaja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) s komentarjem avtorjev dr. Nataše Pirc Musar, Tine Kraigher Mišič, Mojce Komac, Maje Lubarda, mag. Renate Zatler in mag. Rosane Lemut Strle. Omenjeni komentar zakona o informacijah javnega značaja predstavlja prvi celovit pregled omenjenega področja. Avtorice v Zakonu o informacijah javnega značaja pojasnjujejo in razjasnjujejo veliko dilem, ki se na področju informacij javnega značaja pojavljajo ter tako olajšajo delo tako posameznikom, ki informacije javnega značaja potrebujejo, kot tudi organom, ki jih obdelujejo in z njimi upravljajo.

zakon o informacijah javnega značaja

S pomočjo komentarja zakona o informacijah javnega značaja bodo zavezanci za dostop do informacij javnega značaja enostavneje sprejeli odločitev o tem:

  • kdaj gre za informacijo javnega značaja,
  • kakšne so omejitve glede delnega dostopa,
  • ali lahko zaračunajo stroške posredovanja oz. ponovne uporabe,
  • kaj jih čaka v morebitnem pritožbenem ali sodnem postopku in podobno.

Komentar zakona o informacijah javnega značaja pa bo izjemno uporaben tako za stare kot tudi za vse nove zavezance. V komentarju je natančno razločen dostop do informacij javnega značaja, prav tako pa je opisano kako poteka zahteva za dostop do informacij javnega značaja, kar olajša sam postopek.

V primeru dodatnih vprašanj smo vam na voljo tako po telefonu kot tudi po e-pošti, kjer vam bomo z veseljem pomagali pri odločitvi o nakupu zakona s komentarjem.

Morda ti bo všeč tudi...