Katere novosti prinaša nov Družinski zakonik?

Družinski zakonik je v velja stopil 15. 4. 2019 in tako v celoti nadomestil Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je področje družinskega prava urejal pred njim. S sprejemom družinskega zakonika smo v legislativo Republike Slovenije pridobili prav tisto, česar stari zakon ni ponujal:

  • izboljšanje položaja otrok v družinskih razmerjih,
  • zagotavljanje učinkovitejšega izvajanja načela varovanja koristi otroka,
  • izboljšanje pravne varnosti državljanov na področju odločanja v zakonskih in družinskih sporih,
  • poenotenje postopkov glede odločanja o ukrepih za varstvo koristi otrok.

Če vse skupaj pogledamo iz pravnega stališča, vidimo, da Družinski zakonik starše opozarja na to, da je treba tudi v primeru razveze zakonske zveze ali razpada zunajzakonske skupnosti ravnati odgovorno, tako drug do drugega, pa seveda tudi do otrok, ki si sami ne izbirajo svojega otroštva, starši pa so jih tako dolžni zaščititi in jih postaviti tudi pred lastne interese.

Družinski zakonik

Družinski zakonik na novo uredi premoženjska razmerja

Družinski zakonik v sfero družinskega prava tako prinaša številne novosti, med katerimi se je znašla tudi ureditev premoženjskih razmerij. Na področju premoženjskih razmerij med zakoncema je bistvena novost ta, da se lahko zakonca ali zunajzakonska partnerja ali partnerja iz partnerske skupnosti sedaj s pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki jo imenujemo tudi ženitna ali predporočna pogodba, dogovorita o vsebini njunega premoženjskega razmerja, ki se sedaj lahko razlikuje od zakonitega. Seveda mora biti omenjena pogodba sestavljena v obliki notarskega zapisa, v zadnjih tednih pa se pojavljajo polemike o tem, zakaj mora biti predporočna pogodba javna, saj naj bi to predstavljalo kršitev pravic posameznika do zasebnosti.

Družinski zakonik poleg tega tudi razširja definicijo družine, ki je sedaj definirana kot življenjska skupnost otroka z obema ali z enim od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka. Poleg tega pa zakon opušča tudi pojem roditeljske pravice, namesto tega pa uvaja pojem starševske skrbi, ki jo lahko v razmerju do otroka izvajajo tudi druge odrasle osebe, ki niso otrokovi roditelji.

Z novim Družinskim zakonikom je zelo dobro poskrbljeno za koristi otroka

Nenazadnje ne smemo pozabiti na dejstvo, da Družinski zakonik v prvi vrsti skrbi za koristi najšibkejših, se pravi otrok. Med drugim Družinski zakonik v slovensko zakonodajo vnaša pomembno novost, na podlagi katere lahko starši v primeru smrti ali trajnejše nezmožnosti izvajanja starševske skrbi vnaprej izrazijo voljo glede osebe, kateri se otrok bo otrok po nesrečnem dogodku zaupal v varstvo in vzgojo oz. sorodnika, ki se mu podeli starševska skrb, posvojitelja ali skrbnika. Sicer se veljavnost v naprej izražene volje staršev presoja enako, kot veljavnost oporoke. Slednje pomeni, da morajo biti starši pri odločitvi prištevni in morajo biti poslovno sposobni (tudi oporoko lahko namreč napiše oseba, starejša od 15 let, ki je razsodna).

Poleg tega Družinski zakonik ne zahteva več soglasja Centra za socialno delo, pri poslih, kjer svoje otroke zastopajo starši. Omeniti pa je potrebno, da bo soglasje centra za socialno delo še vedno potrebno v primerih, ko bo sodišče odločilo o omejitvi starševske skrbi, pa tudi takrat, ko bo sodišče odločilo, da se mora otroka postaviti pod skrbništvo.

Novosti se pojavljajo tudi, ko govorimo o rejništvih in posvojitvah. Tako se je na tem področju zgodil prenos pristojnosti odločanja iz centrov za socialno delo na sodišča, posledično pa o posvojitvah in rejništvu sedaj odločajo okrožna sodišča, ki so krajevno pristojna za določeno zadevo.

Nekaj novosti pa smo dobili tudi na področju zakonskega življenja. Zakonca, ki nimata skupnih mladoletnih otrok, bosta lahko razvezo zakonske zveze uredila kar pri notarju v obliki notarske listine. Njun zakon bo razvezan s podpisom notarske listine o razvezi zakonske zveze.

Družinski zakonik

Komentar Družinskega zakonika natančno pojasnjuje novosti, ki jih zakon prinaša

Vidimo lahko torej, da je področje družinskega prava relativno novelirano, posledično pa je pravna stroka začutila potrebo po pravnem aktu, ki bi določbe Družinskega zakonika nekoliko pojasnil. Zato smo v podjetju Uradni list Republike Slovenije d.o.o. izdali Komentar družinskega zakonika. Redaktorica prof. dr. Barbara Novak je po sprejemu Družinskega zakonika oblikovala skupino šestnajstih avtorjev s strokovnimi izkušnjami na najrazličnejših delovnih mestih družinskih pravnikov. Avtorji Komentarja Družinskega zakonika tako izhajajo iz vrst odvetnikov, tožilcev, sodnikov in notarjev ter se lahko posledično pohvalijo s številnimi praktičnimi izkušnjami s področja družinskega prava, ki izvirajo iz njihovega dela, kar vodi v to, da je Komentar Družinskega zakonika praktično in razumljivo naravnan. Pri izboru avtorjev v tej široki sestavi je bila v ospredju želja, da bi bile določbe osvetljene z več vidikov in da bi komentar ob začetku uporabe Družinskega zakonika olajšal delo čim širšemu krogu družinskih pravnikov, poleg tega pa je komentar namenjen tudi drugim delavcem, ki se soočajo s področjem družinskih razmerij.

Komentar Družinskega zakonika se, tako kot sam zakon, osredotoča predvsem na zaščito otrok. Poseben poudarek komentar namenja tudi premoženjskim razmerjem med zakonci, vzgoji, preživljanju in stikom, posvojitvi, podelitvi starševske skrbi sorodniku, rejništvu in skrbništvu.

Morda ti bo všeč tudi...