Norme kazenskega prava morajo biti jasno določene

Kazensko pravo je področje, ki lahko daleč najgloblje poseže na področje človekovih pravic in jih tudi zelo omeji. Največji poseg v človekove pravice seveda predstavlja odvzem svobode posamezniku, poznamo pa tudi številne manjše, a zato nič manj resnejše posege v človekove svoboščine, kot so na primer odvzem premoženja, odreditev hišne preiskave in druge, ki morajo biti z zakonom točno določene, da pri njihovi uporabi ne bi prihajalo do zlorab. Ena izmed številnih funkcij kazenskega prava je namreč tudi ta, da ščiti posameznika pred samovoljnim poseganjem države (kot močnejšega subjekta) v njegove pravice. Kljub vsemu pa seveda nikakor ne smemo zanemariti dejstva, da kazensko pravo ščiti tudi družbo pred nevarnimi dejanji posameznikov.

Kazensko pravo v Republiki Sloveniji urejata dva zakona: Kazenski zakonik (KZ-1), ki vsebuje norme materialnega prava ter Zakon o kazenskem postopku (ZKP), ki vsebuje norme procesnega prava. Kazenski zakonik (KZ-1) tako taksativno našteva kazniva dejanja, opisuje njihove znake, predpisuje pa tudi kazni zanje, v uvodnem delu pa podaja tudi načela, ki se jih morajo organi pravosodja in organi pregona v kazenskem postopku držati.

komentar kazenskega zakonika

Nov Komentar KZ-1 podaja odgovore na številna vprašanja

Potreba po Komentarju KZ-1 se v praksi pojavlja že zelo dolgo, zato smo v založbi Uradni list Republike Slovenije d.o.o. skupaj s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani izdali Veliki znanstveni komentar posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1), ki so ga uredili dr. Katja Filipčič, dr. Damjan Korošec in Stojan Zdolšek s skupaj 47 avtorji. Komentar KZ-1 je izšel v kompletu treh knjig in obsega komentar posebnega dela KZ-1, ki vključuje 291 členov, komentar pa se razteza na skupaj več kot 3000 straneh. Tako smo dobili prvi komentar Kazenskega zakonika, s poglobljeno, sistemsko analizo vseh kazenskopravnih vidikov kataloga inkriminacij, pri katerem sodeluje ekipa strokovnjakov z vseh področij prava. Zastopani so raziskovalci s Pravne fakultete v Ljubljani, pa tudi vrste drugih institucij – tudi denimo Pravne fakultete Univerze v Mariboru, Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. Komentar KZ-1 predstavlja obsežno, poglobljeno in izjemno aktualno delo. Komentar je namenjen vsem, ki se pri svojem delu srečujejo s kazenskim pravom: odvetnikom, tožilcem, sodnikom, tudi gospodarstvenikom in obramboslovcem, različnim inšpektorjem in drugim strokovnjakom. Nikakor pa ne smemo pozabiti na študente, ki se s kazenskim pravom srečujejo prvič, Komentar KZ-1 pa jim bo pomagal pri poglobljenem razumevanju snovi kazenskega prava.

Morda ti bo všeč tudi...