Kupoprodajna pogodba za nepremičnino

Kupoprodajna pogodba za nepremičnino predstavlja vrsto kupoprodajne pogodbe. Gre za pogodbo obligacijskega prava, ki pravzaprav predstavlja eno izmed najpogostejših vrst pogodb. S kupoprodajno pogodbo se prodajalec zaveže, da bo lastninsko pravico v zameno za plačilo prenesel na drugega. Pri kupoprodajni pogodbi za nepremičnino, ki je zgolj specifičen primer kupoprodajne pogodbe, se prodajalec torej zaveže, da bo lastninsko pravico na nepremičnini prenesel na drugega (kupca), ki mu bo v zameno za prenos lastninske pravice na nepremičnini, plačal kupnino. Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, pa se zraven veljavne kupoprodajne pogodbe za nepremičnino, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, zahteva tudi vpis v zemljiško knjigo.
Kupec in prodajalec lahko pri sklepanju kupoprodajne pogodbe za nepremičnino izbirata med dvema možnostima. Kupoprodajno pogodbo za nepremičnino lahko skleneta:
• v obliki notarskega zapisa,
• v obliki zasebne listine.
V primeru, ko kupec in prodajalec kupoprodajno pogodbo za nepremičnino skleneta v obliki notarske listine, morajo biti ob podpisu navzoči vsi kupci oz. vsi prodajalci, v kolikor je teh več.

kupoprodajna pogodba za nepremičnino
Darilna pogodba za nepremičnino

Kupoprodajna pogodba za nepremičnino pa ni edini način za odsvojitev nepremičnine, saj je nepremičnino možno odsvojiti tudi z darilno pogodbo ali menjalno pogodbo. Najpogostejši način odsvojitve nepremičnine sicer še vedno predstavlja prodaja, vendar ji kar hitro sledi odsvojitev nepremičnine z obdarovanjem. Podlaga za tak prenos lastninske pravice je darilna pogodba za nepremičnino. Z darilno pogodbo za nepremičnino darovalec prepusti lastninsko pravico na nepremičnini obdarjencu in v zameno ne zahteva plačila. Vendar je tudi prenos lastninske pravice z darilno pogodbo – tako kot prenos lastninske pravice s kupoprodajno pogodbo za nepremičnino – obdavčen. Davek na darilno pogodbo za nepremičnino je – podobno kot pri dedovanju – odvisen od dednega reda, ki mu pripada obdarjenec.
V primeru, da obdarjenec pripada prvemu dednemu redu, kamor štejemo potomce obdarovalca in njegovega zakonca oz. izvenzakonskega partnerja, mu davka ni potrebno plačati. Davka je opravičena tudi oseba, ki se lahko, glede na odnos z obdarovalcem, enači z osebami, ki pripadajo prvemu dednemu redu (na primer posvojenec). Za drugi in tretji dedni red se plačilo davka določi v skladu z 8. členom Zakona o dediščinah in darilih.

nujni delež prenos nepremičnine
Pomagajte si z vzorcem kupoprodajne pogodbe za nepremičnino na naši spletni strani

V odvetniški pisarni Žagar vam z veseljem pomagamo z vzorcem kupoprodajne pogodbe za nepremičnino. Osnutek kupoprodajne pogodbe za nepremičnino najdete že na naši spletni strani. Dobrodošli pa ste tudi, da nas obiščete v naši poslovalnici, kjer se bomo z vami pogovorili o nastali situaciji, sestavili vzorec prodajne pogodbe za nepremičnino in ga dopolnili v skladu z vašim primerom.

Morda ti bo všeč tudi...