Kako lahko lesno biomaso s pridom uporabimo?

Les je bil na voljo že od nekdaj in tako predstavlja enega izmed najstarejših virov energije na svetu. Les izgoreva brez ostankov žvepla in za razliko od fosilnih goriv je pri gorenju nastajajoči CO₂ del naravnega ogljikovega krogotoka. Tako se pri izgorevanju biomase v ozračje sprosti samo tolikšna količina CO₂, kot ga nastaja pri trohnenju lesnega odpada v gozdu. Prav tako ogrevanje z lesom ne povzroča učinka tople grede. Prav zato je les kot gorivo izjemno zaželeno in nič čudnega ni, da je predelava odpadnega lesa v lesene sekance, pelete in drugo kurivo, vse bolj razvita in razširjena širom sveta. Ljudje smo se namreč pričeli zavedati negativnih vplivov, ki jih imajo fosilna goriva na okolje, pozabiti pa ne smemo niti na ugodno ceno goriv, narejenih iz lesne biomase. Lesna biomasa je namreč veliko bolj dosegljiva, zato je ponudnikov goriv, narejenih iz nje na trgu vse več. Posledično pa morajo tekmovati med seboj, cena goriv pa je tako vse nižja.

Kaj termin ”lesna biomasa” pravzaprav sploh pomeni?

Ko govorimo o lesni biomasi, si večina ljudi pod tem terminom predstavlja zgolj polena, ki nam služijo za kurjavo. Vendar je lesna biomasa veliko več. Pod lesno biomaso lahko štejemo tudi ves lesni drobir in odpadni material, kot je na primer žagovina, oblovina, odpadki pri sečnji ter obrezovanju dreves. Pravzaprav lahko lesno biomaso razdelimo v pet kategorij. V lesno biomaso sodijo:

• ostanki vej, debelejši od 5 cm,
• droben les, ki nastane pri negi letvenjakov, ki ga ni mogoče uporabljati za druge namene,
• sečni ostanki,
• lesni ostanki, ki nastanejo pri primarni in sekundarni predelavi lesa,
• odslužen les.

Katere izdelke iz lesne biomase najpogosteje izdelujemo?

Iz lesne biomase najpogosteje izdelujemo pelete in sekance, ki jih nato uporabljamo za kurjavo. Kot smo že omenili, je kurjenje s sekanci oz. peleti veliko bolj okolju prijazno, pa tudi veliko ugodnejše kot je ogrevanje na fosilna goriva.

Kakšna je pravzaprav razlika med sekanci in peleti?

Sekanci iz biomase so do 10cm veliki kosi lesa, ki jih uporabljamo za kurjavo. Sekance izdelujemo s pomočjo strojev za izdelavo sekancev, ki les sesekajo. Sekance lahko proizvajamo iz biomase tako listavcev kot tudi iglavcev, pri kakovosti pa se sekanci glede na vrsto lesa ne razlikujejo bistveno, vendar lahko med različnimi vrstami lesa kljub vsemu opazimo nekaj razlik, na katere moramo biti pri nakupu pozorni, saj je od lastnosti sekancev odvisna učinkovitost ogrevanja. Sekance običajno uporabljamo za ogrevanje. Ker gre v bistvu za les imajo sekanci enake predispozicije kot drva in spadajo med ena od okolju najbolj prijaznih goriv. Uporabljamo jih lahko tako za ogrevanje individualnih stanovanjskih stavb, kot tudi v toplarnah in za proizvodnjo elektrike v termoelektrarnah. Njihova prednost pred drvmi je pri pečeh centralne kurjave v stanovanjskih hišah, da so peči lahko povsem avtomatizirane, saj se vzpostavi sistem transporta iz zalogovnika. Ko se odločamo o nakupu sekancev pa je pomembna tudi njihova energijska vrednost in vlažnost. Energijska vrednost sekancev navadno znaša med 3,5 in 4,5 kWh/kg pri 20 do 25 % vlažnosti. Priporočljivo je, da imajo sekanci med 10 in 30 % vlage. Več kot je vlage, več energije se porabi za izparevanje vode, posledično pa je učinek ogrevanja manjši.

Poleg sekancev pa iz lesne biomase izdelujemo tudi pelete. Peleti so izdelani iz lesnega drobirja, ki ga med procesom izdelave s posebnimi stroji stisnejo skupaj. Tudi pelete uporabljamo kot gorivo in tako kot sekanci veljajo za enega izmed najbolj ekološko prijaznih goriv, saj so emisije pri izgorevanju minimalne. Leseni peleti so poleg tega izjemno hitro dobavljivi, saj je veliko materiala, iz katerega jih izdelujemo v Sloveniji. Ker je ponudnikov veliko je tudi cena goriva izdelana iz lesne biomase relativno nizka, saj morajo ponudniki med seboj ves čas tekmovati. Za centralno ogrevanje na pelete in uporabo peletov za kamin nam ni potrebno razmišljati tudi o tem, iz katere vrste lesa so peleti narejeni. Ne glede na to, za kakšen les je šlo, so lesni peleti po učinkovitosti identični, saj se pri stiskanju biomase ter mletju lesa razlike popolnoma izničijo. Vsekakor pa moramo biti pozorni na to, da v njih ni lubja in nenaravnih primesi. Ogrevanje s peleti se lahko poleg vsega pohvali tudi z visokim izkoristkom, ki se med drugim kaže tudi v tem, da za peleti ostaja izjemno malo pepela, ki ga je sicer po kurjenju potrebno pospraviti. Omeniti moramo tudi, da je lahko ogrevanje na pelete povsem avtomatizirano, saj se lahko novejše, tehnološko dovršene peči, pohvalijo z zalogovniki, kamor pelete nasujemo, zaloga pa lahko traja tudi do enega tedna. Peči z manjšim zalogovnikom običajno ustvarjajo zalogo za en dan kurjenja. Poleg tega ogrevanje s peleti ne terja toliko prostora, kot ga za shranjevanje potrebujejo drva. Peleti so pakirani v vreče, iz katerih jih nato enostavno presujemo v zalogovnik, vreče pa lahko zložimo eno na drugo ter tako prihranimo na prostoru, ki ga potrebujemo za shranjevanje goriva.