Nov Družinski zakonik poskrbi za zaščito najšibkejših

Družinsko pravo predstavlja precej zapleteno področje, saj se na tem mestu velikokrat klešejo pravice in obveznosti najbolj ranljivih skupin v naši družbi – otrok. Seveda je tudi nasploh družinsko pravo polno čustev, saj je tudi področje, ki ureja zakonske zveze in njihovo razvezo, zato pa je v nekaterih pogledih še toliko težje racionalno ukrepanje.

Z namenom ureditve razmerji v družinskem življenju je izšel nov Družinski zakonik, ki ureja tako razmerja med zakoncema oz. izvenzakonskima partnerjema, kot tudi razmerja staršev do otrok. Nekateri so sicer zmotno prepričani, da Družinski zakonik ureja tudi istospolno partnersko skupnost, vendar je le-ta urejena v posebnem zakonu – Zakonu o partnerski zvezi.

Družinski zakonik poleg navedenega vsebuje tudi določbe glede oblike pomoči države pri težavah partnerskega in družinskega življenja, ukrepe za varstvo koristi otroka ter preživljanje, posvojitev, podelitev starševske skrbi sorodniku, rejništvo in skrbništvo za otroke in odrasle osebe, ki potrebujejo posebno varstvo.

Družinski zakonik

Katere institute družinskega prava ureja Družinski zakonik?

Družinski zakonik najprej uredi življenjske skupnosti partnerjev različnega spola. Določa namreč pogoje za nastanek skupnosti, pa tudi pravne posledice in način prenehanja zakonske zveze in zunajzakonske skupnosti. Kot že omenjeno, je istospolna partnerska skupnost urejanja v Zakonu o partnerski zvezi, posledično pa tudi nov Družinski zakonik nastanka istospolne partnerske skupnosti ne ureja. Obe našteti skupnosti se imenujeta sklenjena partnerska zveza, ki ustvarja enake pravne posledice kot zakonska zveza, in nesklenjena partnerska zveza, ki na družinskem področju med partnerjema ustvarja enake pravne posledice kot sklenjena partnerska zveza, na področjih zunaj družinskega prava pa se njene pravne posledice ravnajo po določbah, ki veljajo za zunajzakonsko skupnost.

Družinski zakonik odločno ščiti pravice naših najmlajših

Nadalje Družinski zakonik ureja razmerja med starši in otroki. Gre za razmerja, kjer je treba najbolj ranljivi skupini – otrokom – zagotoviti zadostno zaščito v vseh življenjskih situacijah, kar novemu Družinskemu zakoniku odlično uspeva. Razmerja med starši in otroki obsegajo predvsem pravila o določanju starševstva, o starševski skrbi, varstvu in vzgoji ter otrokovih stikih s staršem v primeru razveze zakonske zveze oz. razpada zunajzakonske skupnosti. Poleg tega družinski zakonik ureja tudi:

  • oblike pomoči države pri težavah partnerskega in družinskega življenja;
  • ukrepe za varstvo otrokovih koristi: s temi ukrepi država varuje otroka; lahko gre za ukrepe začasne narave ali pa za ukrepe trajne narave. Med ukrepe začasne narave na primer štejemo nujni odvzem otroka, za ukrepe trajnejšega značaja pa omejitev starševske skrbi, odločitev o zdravniškem pregledu ali zdravljenju, omejitev ali odvzem pravice do stikov, odvzem otroka, namestitev otroka v zavod, odvzem starševske skrbi;
  • preživljanje: Družinski zakonik določa tudi dolžnost preživljanja. Dolžnost preživljanja določa tako med zakonci kot tudi med starši in otroci.
  • posvojitev, podelitev starševske skrbi sorodniku, rejništvo, skrbništvo za otroke in odrasle osebe, ki potrebujejo posebno varstvo: velikokrat se (žal) zgodi tudi, da starši za otroka ne poskrbijo. V tem primeru Družinski zakonik otroku zagotavlja nadomestno skrb s pomočjo posvojitve, skrbništva oz. rejništva. Otrokom, ki nimajo več živih staršev, Družinski Zakonik zagotavlja dodatno skrb z institutom podelitve starševske skrbi sorodniku. Družinski zakonik je poleg tega poskrbel tudi za odrasle osebe, ki zase niso sposobne skrbeti same. Slednji uživajo skrb na podlagi postavitve pod skrbništvo.

Družinski zakonik

Komentar Družinskega zakonika bo razjasnil marsikateri dvom

Ker pa so določbe Družinskega zakonika tu in tam vseeno nekoliko ohlapne, smo se vsi že dolgo veselili izida komentarja Družinskega zakonika, ki smo ga izdali v založbi Uradni list Republike Slovenije d.o.o. Pravna praksa se potrebe po tem komentarju zaveda že dolgo. Tako je redaktorica prof. dr. Barbara Novak po sprejemu Družinskega zakonika oblikovala skupino šestnajstih avtorjev s strokovnimi izkušnjami na najrazličnejših delovnih mestih družinskih pravnikov.

Komentar Družinskega zakonika bo natančno opisal zakonske norme, ki jih bomo lahko tako v sodnih in izvensodnih postopkih zdaj razlagali v duhu podanega komentarja. Posledično bodo zadeve na področju družinskega prava veliko jasnejše, postopki pa bodo strankam prijaznejši, pa tudi hitrejši.

Avtorji, ki so pri pisanju komentarja sodelovali, se lahko pohvalijo z izkušnjami

Avtorji, ki so pri pisanju komentarja sodelovali so strokovnjaki in tako področje družinskega prava dobro poznajo. Med avtorji najdemo sodnike, odvetniki, notarji, profesorji, mediatorji, zaposleni na ministrstvu za družino, pri varuhu človekovih pravic in na socialni inšpekciji. Pri izboru avtorjev v tej široki sestavi je bila v ospredju želja, da bi bile določbe osvetljene z več vidikov in da bi komentar ob začetku uporabe novega Družinskega zakonika olajšal delo čim širšemu krogu družinskih pravnikov.

Poseben poudarek Komentar Družinskega zakonika namenja prav premoženjskim razmerjem med zakonci, ki so v primeru razveze zakonske zveze tudi največkrat predmet spora, pa tudi določanju starševstva, otrokovemu varstvu, vzgoji, preživljanju in stikom, ukrepom za varstvo koristi otroka, posvojitvi, podelitvi starševske skrbi sorodniku, rejništvu in skrbništvu. Lahko bi rekli, da se komentar, kot tudi Družinski zakonik sam, osredotočata na to, da se tudi najšibkejšim v naši družbi zagotovijo pravice in se jih zaščiti, poleg tega pa so postopki zaradi dobrega razumevanja zakonskih določb, nekoliko enostavnejši in seveda tudi ustrezno hitrejši.

Komentar Družinskega zakonika bo dostopen tudi v naši spletni knjigarni, kjer lahko do njega dostopate že samo z nekaj kliki.

Morda ti bo všeč tudi...