Odpovedi delovnega razmerja je v luči pandemije žal vse več
Odpoved delovnega razmerja se lahko zgodi pravzaprav vsakomur. V trenutnih izrednih razmerah pa je odpovedi delovnega razmerja veliko več, kot smo jih bili v Sloveniji navajeni pred pričetkom krize, ki jo je povzročila pandemija SARS-CoV-2. V trenutnih razmerah bi lahko rekli, da gre pravzaprav za skrajni ukrep, ki je na voljo delodajalcem, ki zaposlenim niso več zmožni zagotavljati dela pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi. V vsakem primeru pa gre za zelo stresno situacijo, kjer moramo poznati svoje pravice in jih znati tudi učinkovito uveljaviti.
Kakšna je razlika med izredno in redno odpovedjo delovnega razmerja?
Najprej je potrebno ločiti med redno in izredno odpovedjo delovnega razmerja. Pri redni odpovedi lahko delodajalec delavcu pogodbo o zaposlitvi odpove samo, če za njeno odpoved obstaja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. Neutemeljene razloge za redno odpoved najdemo naštete v 90. člen ZDR-1. Drugačna je izredna odpoved delovnega razmerja, kjer delovno razmerje preneha takoj. Delodajalec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v primerih oziroma iz razlogov, določenih z zakonom. Te razloge najdemo naštete v tretjem odstavku 83. člena ZDR-1. Poleg tega pa je pri izredni odpovedi delovnega razmerja pomemben tudi 109. člen ZDR-1, ki predpisuje splošna pravila, ki veljajo za izredno odpoved pogodbe o po zaposlitvi. Ena izmed razlik, ki so (vsaj za delavca) najpomembnejše, je ta, da pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tečejo zakonsko predpisani odpovedni roki, medtem ko pri izredni odpovedi delovno razmerje preneha takoj.
Kakšne so posebnosti pri odpovedi delovnega razmerja iz poslovnih razlogov?
Če delodajalec delavcu pogodbo o zaposlitvi odpove redno iz poslovnih razlogov ima delavec v postopek pravico pritegniti sindikat, katerega član je, ko mu je odpoved vročena. V tem primeru mora delodajalec obvestiti sindikat. Sindikat lahko v osmih dneh poda svoje mnenje, v katerem lahko odpovedi nasprotuje. V takšnem primeru prenehanje pogodbe o zaposlitvi ne učinkuje oziroma začne učinkovati po preteku roka za sodno oziroma arbitražno varstvo. Poleg tega mora delodajalec, ki delavcu odpove pogodbo iz poslovnega razloga in mu ne ponudi nove pogodbe, ob začetku teka odpovednega roka o odpovedi na ZRSZZ podati obvestilo o odpovedi delovnega razmerja. To stori preko spletnega portala ZaDelodajalce.si. Delodajalec ne izdaja sklepa o odpovedi delovnega razmerja. Le-tega izda sodišče, če zadeva preide na sodno raven.
