Odpoved delovnega razmerja in druga prenehanja pogodbe o zaposlitvi
Odpoved delovnega razmerja se kot pogovori izraz v praksi pogosto uporablja namesto izraza odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki predstavlja enega izmed načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju tudi: ZDR-1) v 77. členu opredeljuje načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi, med katerimi je v praksi najpogostejša odpoved delovnega razmerja (pravilno: odpoved pogodbe o zaposlitvi). Odpoved delovnega razmerja (pravilno: odpoved pogodbe o zaposlitvi) je institut, ki je na voljo tako delavcu kot delodajalcu, s katerim ena stranka neodvisno od volje druge stranke povzroči prenehanje delovnega razmerja. Pogodbeni stranki lahko odpovesta pogodbo o zaposlitvi z odpovednim rokom, kar imenujemo redna odpoved. V določenih primerih, ki so predvideni v zakonu, pa lahko pogodbeni stranki odpovesta pogodbo o zaposlitvi brez odpovednega roka, kar imenujemo izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zakon o delovnih razmerjih v 77. členu opredeljuje tudi druge načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Navedeni člen določa, da lahko pogodba o zaposlitvi preneha veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, s smrtjo delavca ali delodajalca – fizične osebe, s sporazumom, z redno ali izredno odpovedjo, s sodbo sodišča, po samem zakonu, v primerih, ki jih določa ZDR-1 in v drugih primerih, ki jih določa (drug) zakon.
Odpovedni rok in bolniška pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Delavec in delodajalec lahko odpovesta pogodbo o zaposlitvi v zakonsko ali pogodbeno določenem odpovednem roku, pri določitvi katerega morata pogodbeni stranki upoštevati minimalni čas trajanja odpovednega roka, ki ga v 94. členu določa ZDR-1. Odpovedni rok začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali kasneje z dnem, ki ga v skladu s programom razrešenih presežnih delavcev v odpovedi pogodbe o zaposlitvi določi delodajalec. V primeru, da je delavec v času vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi bolniško odsoten, to nima vpliva na samo vročitev odpovedi in na začetek teka odpovednega roka. Če pa je delavcu odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti in je ob poteku odpovednega roka odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, mu preneha delovno razmerje z dnem, ko se vrne na delo oziroma bi se moral vrniti na delo, najkasneje pa s potekom šestih mesecev po izteku odpovednega roka. Bolniška odsotnost tako ne ovira začetka teka odpovednega roka, vendar delovno razmerje v takem primeru preneha z delavčevo vrnitvijo na delo (oziroma z dnem, ko bi se moral vrniti na delo) in najkasneje s potekom šestih mesecev po izteku odpovednega roka.
Ali lahko delavec poda odpoved pogodbe za nedoločen čas?
Odpoved pogodbe za nedoločen čas se kot pogovorni izraz uporablja namesto izraza odpoved pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Zakon v 77. členu opredeljuje načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Navedeni člen določa, da lahko pogodba o zaposlitvi preneha veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, kar je značilno za pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Delavec pa lahko pogodbo o zaposlitvi tudi odpove in s tem doseže prenehanje delovnega razmerja. Delavec lahko na opisan način poda tudi odpoved pogodbe za nedoločen čas. Tako redna kot izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti vročena pogodbeni stranki, ki se ji pogodba odpoveduje. Pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu ni treba navesti posebnega razloga, mora pa pri tem upoštevati dolžino odpovednega roka. Kadar delavec poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni upravičen do izplačila odpravnine, prav tako pa ni upravičen do nadomestila za brezposelnost. Delavec lahko poda tudi izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, če obstajajo razlogi, določeni v ZDR-1, in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Razlogi, na podlagi kateri lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, so določeni v prvem odstavku 111. člena ZDR-1 in sicer gre za hujše kršitve kršitve, npr. neizplačevanje plače, izplačevanje bistveno zmanjšane plače, neplačevanje prispevkov za socialno varnost, kršitev določb o prepovedi diskriminacije, itd. Delavec je v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi takih ravnanj upravičen do odpravnine in tudi do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
