Odpravnina zaradi različnih razlogov odpovedi in njeno izplačilo

Odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi je oblika dohodkovne varnosti delavca in predstavlja odmero za dotedanje delo pri delodajalcu ter mu zagotavlja socialno varnost ob prehodu v brezposelnost. Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju tudi: ZDR-1) opredeljuje delovno razmerje, in sicer je to razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Tako delavec kot delodajalec sta dolžna izvrševati dogovorjene ter predpisane pravice in obveznosti. V pogovornem jeziku se pojavlja izraz odpoved delovnega razmerja, čeprav je pravilen strokovni izraz odpoved pogodbe o zaposlitvi. Odpoved delovnega razmerja (pravilno: odpoved pogodbe o zaposlitvi) je institut, ki ga lahko izkoristita tako delavec kot delodajalec, vendar ima lahko to vpliv na pravico delavca do odpravnine. Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju tudi: ZDR-1) v 108. členu določa, da je delodajalec delavcu dolžan izplačati odpravnino v primeru odpovedi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti. Poleg delavčeve pravice do odpravnine pa zakon določa tudi minimalno višino odpravnine, osnovo za izračun odpravnine in rok za izplačilo odpravnine.

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi in odpoved delovnega razmerja

Odpoved delovnega razmerja se kot pogovorni izraz pogosto pojavlja v praksi namesto odpovedi pogodbe o zaposlitvi in predstavlja enega izmed načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki jih v 77. členu opredeljuje ZDR-1. Zakon namreč določa, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, s smrtjo delavca ali delodajalca – fizične osebe, s sporazumom, z redno ali izredno odpovedjo, s sodbo sodišča, po samem zakonu, v primerih, ki jih določa ZDR-1 in v drugih primerih, ki so zakonsko določeni. V praksi največkrat prihaja do odpovedi delovnega razmerja (pravilno: odpoved pogodbe o zaposlitvi), ki jo lahko podata tako delavec kot delodajalec, oba primera pa tudi ZDR-1 podrobneje ureja. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi pomeni obliko odpovedi, ko pogodbeni stranki pogodbo o zaposlitvi odpovesta z odpovednim rokom. Delavec in delodajalec pa lahko pogodbo o zaposlitvi iz razlogov, ki jih opredeljuje zakon, odpovesta tudi izredno, brez odpovednega roka.

Odpoved delovnega razmerja in upravičenost delavca do odpravnine

Delovno razmerje je trajajoče pravno razmerje, pogodbeni stranki (delavec in delodajalec) pa za ta namen skleneta pogodbo o zaposlitvi. Odpoved delovnega razmerja (pravilno: odpoved pogodbe o zaposlitvi) je na splošno opredeljena v 82. členu ZDR-1 in sicer lahko pogodbeni stranki odpovesta pogodbo o zaposlitvi z odpovednim rokom (redna odpoved), v primerih, ki so določeni z zakonom, pa lahko stranki pogodbo odpovesta brez odpovednega roka (izredna odpoved). Zakon o delovnih razmerjih v 108. členu določa, da je delodajalec, ki odpoveduje pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti, dolžan delavcu izplačati odpravnino. Izplačilo odpravnine pa delavcu pripada tudi v nekaterih drugih primerih prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Delavec je (ob pogoju zadostnega trajanja predhodnega delovnega razmerja) upravičen do izplačila odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, v primeru izredne odpovedi delovnega razmerja (pravilno: odpoved pogodbe o zaposlitvi) s strani delavca in v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Delavec je upravičen do izplačila odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca zaradi poslabšanja njegovih pravic po izvedeni spremembi delodajalca. Kadar delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi in delavcu hkrati ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, ta ponujena zaposlitev pa je neustrezna in jo delavec sprejme, delavec obdrži pravico do sorazmernega dela odpravnine v višini, ki jo dogovori z delodajalcem.

Ali mi pripada odpravnina, če mi je izdana odpoved iz poslovnega razloga?

Odpoved iz poslovnega razloga je pomanjkljiv pogovorni izraz, ki se pogosto pojavlja v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov predstavlja redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo delodajalec izda delavcu. Delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi le v primeru, če je poslovni razlog utemeljen in onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. ZDR-1 v 89. členu opredeljuje poslovni razlog, in sicer gre za prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Pri odpovedi iz poslovnega razloga gre za to, da je prenehala potreba po opravljanju določenega dela zaradi organizacijskih razlogov in ne zaradi razlogov na strani delavca. Delavec ima, v skladu s 108. členom ZDR-1, v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov pravico do odpravnine. Navedeni člen pa ureja tudi izplačilo odpravnine in sicer mora delodajalec izplačilo odpravnine izvesti najkasneje ob prenehanju delovnega razmerja.