Odpravnina kot pravica delavca

Odpravnina je pravica delavca, ki izhaja iz zakona in se zato tej pravici delavec ne more odpovedati. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločitvi Up-63/03 z dne 27.1.2005 odločilo, da iz vsebine pravice do odpravnine in dejstva, da jo je zakonodajalec predpisal kot dolžnost delodajalca s samim zakonom, izhaja, da se tej pravici delavec ne more odpovedati, saj bi bilo le-to v nasprotju z namenom zakonske določbe. Odpravnina zagotavlja odpuščenemu delavcu določeno socialno varnost ob prehodu v brezposelnost in hkrati pomeni odmeno za dotedanje delo pri delodajalcu. Odpravnina je po stališču sodne prakse (sodba Vrhovnega sodišča VIII Ips 149/2001) oblika varstva dohodka delavca, ki mu je prenehalo delovno razmerje. To potrjuje dejstvo, da se odpravnina obvezno izplačuje v denarju in ne v kakšni drugi obliki, pa tudi dejstvo, da delodajalec ni dolžan izplačati odpravnine, če zagotovi varstvo delavca na drugačen način, in sicer z ustrezno zaposlitvijo pri drugem delodajalcu.

Delavec, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas na nekatere načine, ki jih določa zakon, ima pravico do odpravnine (odpravnina za določen čas). Odpravnina za določen čas je urejena v 79. členu ZDR-1. Odpravnina za določen čas je bila uvedena z namenom na eni strani zmanjšati razlike v pravicah med zaposlenimi za določen čas in zaposlenimi za nedoločen čas, na drugi strani pa prisiliti delodajalce, da bodo sklepali pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ker bo to ekonomsko ugodneje. Odpravnina za določen čas ne pripada delavcu v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca, če gre za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu, ter če gre za opravljanje javnih del oziroma delo zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom. Odpravnina za določen čas znaša 1/5 povprečne mesečne plače v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, če je delovno razmerje trajalo do enega leta. Če pa bo pogodba trajala dlje kot leto dni, je delavec za vsak nadaljnji mesec dela upravičen do sorazmerno višje odpravnine.

Odpravnina za nedoločen čas

O odpravnini za nedoločen čas

Odpravnina za nedoločen čas (zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali nesposobnosti) je določena v 108. členu ZDR-1. Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, je dolžan izplačati delavcu odpravnino. Odpravnina za nedoločen čas se izračuna iz osnove, ki je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Delavcu pripada odpravnina za nedoločen čas v višini: 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let; 1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let ter 1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let. Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih. Odpravnina za nedoločen čas ne sme presegati 10-kratnika osnove, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače.

Odpravnina nedoločen čas odvetniki

Morda ti bo všeč tudi...