Odvetniške pisarne se srečujejo z vprašanji z različnih področij

Do obiska odvetniške pisarne lahko pride v različnih primerih. Stranke se k odvetniku po nasvet zatekajo zaradi različnih pravnih težav, ki se jim pojavijo na življenjski poti. Ena izmed teh je vsekakor dedovanje, s katerim se žal sreča skoraj vsak posameznik v času življenja, stranke pa zaradi dedovanja pravno pomoč pogosto poiščejo, saj želijo zaščititi svoje interese. Odvetniške pisarne v Ljubljani velikokrat skušajo rešiti različne spore med dediči, vendar se v resnici vsi spori, ki so vezani na dediščino, rešujejo na sodišču v sklopu zapuščinske obravnave, kjer je izjemno pomembna pomoč odvetnika, ki nam bo s svojim znanjem in izkušnjami pomagal zaščititi lastne interese, ko smo sami v obdobju žalovanja in težje delujemo popolnoma razumsko. Zelo pogosto se zgodi, da v oporoki umrli dediča prezre ali pa mu nameni relativno majhen delež, dedič pa se tako odloči za izpodbijanje oporoke.

V sklopu dedovanja se veliko ljudi sprašuje tudi, kakšen davek bo na dediščino potrebno plačati. Dedovanje v Sloveniji temelji na dednih redih, prvi dedni red pa je davka od dedovanja oproščen. Za vse ostale dedne rede davčno stopnjo določa Zakon o davku na dediščine in darila. Izpostaviti pa velja tudi, da davka ni potrebno plačati tistim dedičem, ki podedovano prepustijo lokalni skupnosti ali državi.

Veliko ljudi pa se po nasvet v odvetniško pisarno zateče tudi, ker se bojijo dolgov zapustnika in se dediščini želijo odpovedati. Res je, da z dedovanjem na dediča preide tako zapustnikovo premoženje kot tudi dolgovi, če jih je le-ta imel. Čeprav zakon o dedovanju omenja le odgovornost za dolgove zapustnika, dediči odgovarjajo tudi za dolgove zapuščine. V praksi torej razlikujemo med dvema različnima pojmoma, torej dolgovi zapuščine in dolgovi zapustnika. Med dolgove zapustnika štejemo obveznosti, ki izhajajo od zapustnika in so večinoma nastali v njegovem življenju. Dolgovi zapuščine nastanejo šele po uvedbi dedovanja, se pravi po zapustnikovi smrti, in se nanašajo predvsem na pogrebne stroške, stroške cenitve, ipd. Za obe vrsti dolgov odgovarja dedič oziroma dediči, če premoženje zapustnika podeduje več oseb. 142. člen Zakona o dedovanju določa, da je za zapustnikove dolgove odgovoren dedič do višine vrednosti podedovanega premoženja. V Sloveniji torej obstaja zakonska omejitev odgovornosti do višine podedovanega premoženja, kar pa ne pomeni, da dedič s svojim premoženjem ne odgovarja. Nasprotno, dedič odgovarja tudi s svojim premoženjem, kar pomeni, da se zakonska omejitev odgovornosti nanaša le na vrednost premoženja, ne pa tudi iz katere vrste premoženja se lahko poplačajo upniki. Velikokrat pa dediči menijo tudi, da odgovornost za dolgove presega vrednost podedovanega premoženja. Takrat lahko podajo ugovor, v katerem morajo dokazati količino in vrednost podedovanega premoženja

Za pravno svetovanje se stranke odločijo tudi pri razvezi zakonske zveze

Odvetniške pisarne se prav tako zelo pogosto srečujejo z ljudmi, ki odvetniško pomoč poiščejo zaradi razpada zakonske zveze. V Sloveniji se lahko zakonca razvežeta na dva načina – sporazumno ali s tožbo. V vsakem primeru pa je potrebno poskrbeti za delitev premoženja, pri kateri dejansko tudi prihaja do največjih težav in do največjih nasprotji. Velikokrat pa se odvetniki vključijo tudi v reševanje spora do katerega pride zaradi stikov z otroci, skrbništvom ali plačevanjem preživnine. Pri tem velja poudariti, da v Sloveniji ne poznamo le preživnine, ki je namenjena otroku, pač pa je v nekaterih primerih do preživnine upravičen tudi bivši zakonec.

Kako je svoje interese najbolje zaščititi pri nakupu nepremičnine?

Nemalokrat se nasvet odvetnika poišče tudi v primeru nakupa oz. prodaje nepremičnine. Gre za postopek, s katerim se večina posameznikov sreča le nekajkrat v življenju in postopek zato ni tako domač, poleg tega pa gre za pravni posel, ki lahko znatno vpliva na premoženje posameznika, zato je obisk odvetniške pisarne ob nakupu nepremičnine več kot priporočljiv. Pred nakupom nepremičnine je potrebno v zemljiški knjigi, ki je sedaj dostopna tudi na spletu, preveriti, ali je nepremičnina, ki jo kupujemo, prosta bremen in tako pravica tretje osebe ne bo kratila naše lastninske pravice. V kolikor je nepremičnina prosta bremen, lahko nadaljujemo s podpisom kupoprodajne pogodbe in prevzemom nepremičnine v svojo last. Nepremičnino si moramo tudi ogledati in opozoriti na morebitne napake ter zahtevati, da se le-te popravijo, za popravilo pa je potrebno določiti tudi razumen rok. Res je, da lahko skrite napake na nepremičnini grajamo dve leti, vendar je napake bolje odpraviti čim hitreje oziroma takoj, ko ji opazimo.

Tudi pri nakupu nepremičnine je potrebno poravnati davek, ki pa ga navadno poravna prodajalec nepremičnine, kljub temu pa se lahko stranki pogodbe dogovorita drugače in tako mora davek od nakupa nepremičnine poravnati kupec. Obračunava se 2 % davek na promet nepremičnin. Osnovo za odmero tega davka pa predstavlja prodajna cena nepremičnine.

Katere so lastnosti dobrega odvetnika?

Dober odvetnik bo ne glede na področje s katerim se ukvarja, stranki znal postreči z ustreznim nasvetom in tako zaščititi njene interese. Odvetniška pisarna mora poskrbeti, da so pravni in premoženjski interesi stranke, ki pomoč odvetnika poišče dobro zavarovani, stranki pa je potrebno natančno razložiti, kaj se bo v postopku, ki je pred njo, dogajalo.