Odvzem premoženja nezakonitega izvora

Problem v postopku odvzema premoženja nezakonitega izvora se je pojavil 1.5.2012, ko je država sprejela Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora – ZOPNI (dostopen na PISRS, na povezavi: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6267) in s tem zarisala nov mejnik v drznosti delovanja davčnih organov. ZOPNI omogoča, da se posamezniku, na podlagi finančne preiskave, katere temelji in sam postopek so prav tako sporni, odvzame ”nezakonito” pridobljeno premoženje oz. ”premoženje nezakonitega izvora” kot je imenovano v zakonu.

Finančna preiskava je v nekaterih ozirih pravno sporna

Sporno pa ni le določilo o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, pač pa je sporen celoten postopek finančne preiskave. Razlog za sprožitev preiskave predstavlja sum, da je posameznik storil enega izmed kataloško naštetih kaznivih dejanj, ki mu ga organi pregona nato tudi očitajo. Vendar se posameznik lahko znajde v postopku preiskave tudi, kadar pravzaprav ne gre za premoženje nezakonitega izvora, državni organi pa ga kot takšnega kljub temu interpretirajo. Oglejmo si primer. Posameznik na banki iz svojega bančnega računa dvigne 50.000EUR za večji nakup, ki se ga nato ne odloči opraviti, istih 50.000EUR položi nazaj na račun, in že se znajde v finančni preiskavi, saj banka in organi pregona predpostavijo, da je dvignjeno vsoto denarja posameznik porabil, na račun pa položil novo vsoto denarja, neznanega in zato sumljivega izvora.

Potek finančne preiskave pred odvzemom premoženja nezakonitega izvora

Finančno preiskavo sproži državni tožilec, ki sodeluje s policijo, FURSem in CURSem. Izpostaviti je potrebno tudi, da slovenska legislativa dopušča vodenje skritega postopka zoper posameznika. Posameznik, ki se je znašel v finančni preiskavi za postopek dokler zoper njega ni vložena obtožnica namreč sploh ne ve.

Tožilec mora po finančni preiskave pričeti pravdni spor pred prisojnim sodiščem, ki v zadevi na koncu tudi odloči. Problem s katerim se posameznik ves čas srečuje je prevaljeno breme, s katerim se mora soočati. Posameznik mora namreč dokazati, da njegovo premoženje ni nezakonitega izvora. Ustavno sporna je tudi določba, da lahko sodišče v času trajanja postopka posamezniku odvzame premoženje v višini premoženja, ki je predmet postopka. Govorimo torej o tem, da lahko država posamezniku začasno odvzame katerikoli trenutno razpoložljivi del premoženja – tudi del za katerega je nesporno, da je legitimno pridobljen.
Nenazadnje ne smemo spregledati tudi dejstva, da država kumulira postopek odvzema premoženja nezakonitega izvora s predhodno opravljenim postopkom davčno inšpekcijskega postopka nadzora nenapovedanih dohodkov po 68. a členu oziroma 5. odst. 68. člena ZDavP-2. Država posamezniku primarno naloži davek od nenapovedanih dohodkov, kasneje pa mu na podlagi ugotovitev iz tega postopka odvzame premoženje nezakonitega izvora.

Odvzem premoženja nezakonitega izvora odvetniki

Morda ti bo všeč tudi...