Oporoka – dedovanje brez oporoke in dedovanje nujnega deleža

Zakon o dedovanju pozna dva pravna naslova, na podlagi katerih lahko določena oseba deduje: zakon (dedovanje brez oporoke – zakonito dedovanje) in oporoko (oporočno dedovanje). Oporoka omogoča svobodo testiranja – zapustniku omogoča, da odstopi od zakonitega dednega reda ali da ga modificira. Zakon daje svobodi testiranja prednost pred zakonitim dedovanjem. Oporoka je enostranska, preklicna, v predpisani obliki in strogo osebno dana izjava volje, s katero neka oseba razpolaga s svojim premoženjem. Oporoka je pravni posel za primer smrti – razpolaganja, določena v oporoki, se realizirajo šele ob smrti oporočitelja. Za življenja oporočitelja oporoka nima nobenega pravnega učinka, oporočitelj ima kljub obstoju oporoke proste roke pri razpolaganju s svojim premoženjem.

Svoboda oporočnega razpolaganja pa je omejena predvsem s pravico dedovanja nujnega deleža. Zapustnik lahko z oporoko spremeni red dedovanja, določen z zakonom, zlasti lahko onemogoči dedovanje osebam, ki bi sicer po zakonitem dednem redu lahko po njem dedovale. Vendar pa do popolnega neupoštevanja zakonitega dednega reda ne more priti. Določenim osebam iz kroga zakonitih dedičev gre namreč po zakonu del zapuščine – dedujejo nujni delež. Ta del morajo te osebe dobiti, četudi jih je zapustnik v oporoki prezrl. Zakon o dedovanju pozna dve skupini oseb iz kroga zakonitih dedičev, ki pridejo v poštev pri dedovanju nujnega deleža: absolutni nujni dediči (pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci, njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec) ter relativni nujni dediči (zapustnikovi stari starši ter zapustnikovi bratje in sestre). Zakon o dedovanju omogoča zapustniku, da ob določenih pogojih odtegne ali zmanjša dedovanje nujnega deleža: gre za razdedinjenje nujnega dediča ter odvzem nujnega deleža v korist potomcev.

Oporoka nujnega deleža

Kako je z dedovanjem brez oporoke?

Če zapustnik ne napravi oporoke, se izvede dedovanje brez oporoke – t.i. zakonito dedovanje. Pri zakonitem dedovanju določa zakon krog oseb, ki pridejo v poštev za dedovanje glede na svoje razmerje z zapustnikom. Najpomembnejši razmerji za dedovanje brez oporke sta sorodstvo in zakonska zveza. Ker ustvarja popolna posvojitev enaka razmerja kot naravno sorodstvo, ima popolna posvojitev tudi za dedovanje brez oporoke enake posledice kot naravno sorodstvo. Ker je zunajzakonska skupnost izenačena z zakonsko zvezo, ima pravico do dedovanja tudi zunajzakonski partner. Po Zakonu o dedovanju pridejo v poštev kot zakoniti dediči: zapustnikovi potomci, njegovi posvojenci, njihovi potomci, njegov zakonec ali zunajzakonski partner, zapustnikovi starši in njihovi potomci ali pa zapustnikova posvojitelja in njihovi potomci, in končno tudi zapustnikovi stari starši (dedi in babice) ter njihovi potomci ali pa starši zapustnikovega posvojitelja in njihovi potomci. Navedene osebe dedujejo po določenih dednih redih. Dediči bližnjega reda izključujejo od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda.

Dedovanje brez oporoke in z oporoko

Morda ti bo všeč tudi...