Poškodba pri delu – odškodnina, odgovornost delodajalca

Poškodba pri delu odgovornost delodajalcaPoškodba pri delu je po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, 66. člen) poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan. Kot poškodba pri delu je mišljena poškodba, ki jo zavarovanec utrpi na redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj, če prevoz organizira delodajalec. Poškodba pri delu pa je tudi poškodba, ki jo zavarovanec utrpi na službeni poti. Poškodba pri delu je tudi obolenje, ki je neposredna in izključna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela oziroma dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan.

Kakšna je odgovornost delodajalca za poškodbe pri delu

Delodajalec je dolžan delavcu, ki se pri delu ali v zvezi z delom poškoduje, povrniti škodo, če je seveda za njen nastanek odgovoren. Odgovornost delodajalca za poškodbe pri delu je lahko krivdna, če nastane škoda zaradi njegovega krivdnega ravnanja. Odgovornost delodajalca za poškodbe pri delu pa je lahko tudi objektivna, če delavcu nastane škoda v zvezi z nevarno stvarjo oz. nevarno dejavnostjo, s katero se ukvarja delodajalec. Zakon o delovnih razmerjih določa, da mora delodajalec po splošnih pravilih civilnega prava delavcu povrniti škodo, ki mu je nastala pri delu ali v zvezi z delom. Pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za odgovornost delodajalca za poškodbe pri delu, določa Obligacijski zakonik. Za krivdno odgovornost delodajalca za poškodbe pri delu morajo biti izpolnjeni štirje elementi: škoda, nedopustno ravnanje, vzročna zveza (škoda kot posledica nedopustnega ravnanja) ter odgovornost. Pri objektivni odgovornosti velja zakonska domneva, da škoda izvira iz nevarne stvari ali nevarne dejavnosti, za katero odgovarja delodajalec, razen če delodajalec izrecno dokaže, da nevarna dejavnost ni bila vzrok nastanka škode.

Višina odškodnine poškodbe pri delu odvisna od večih dejavnikov

Nikjer ni določeno, kolikšna je višina odškodnine za poškodbe pri delu. Obligacijski zakonik v 179. določa le, da je višina odškodnine (poškodbe pri delu) za nepremoženjsko škodo odvisna od pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, ne sme pa podpirati teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. Višina odškodnine za poškodbe pri delu se je oblikovala s sodno prakso. Višina odškodnine za poškodbe pri delu je zelo odvisna od obsega poškodb, poteka in načinov zdravljenja, starosti oškodovanca, oziroma od ugotovitev, kako hude so celotne posledice. itd. Da se doseže primerna odškodnina, je ključno, da primer zastopa in pri njem svetuje odvetnik, ki ima praktično in strokovno znanje, kajti slabo sestavljenega laičnega zahtevka, v zvezi s katerim je zavarovalnica že dala ponudbo, v praksi ni več mogoče dopolniti, da bi se dosegla boljša ponudba.

Višina odškodnine poškodbe pri delu zakonik

Morda ti bo všeč tudi...