Razveza zakonske zveze

Razveza zakonske zveze predstavlja začetek novega življenja

Z razvezo zakonske zveze se dan danes sooča vse več ljudi. Pri razvezi zakonske zveze gre za to, da se zakonca odločita razvezati svojo zakonsko zvezo, ki sta jo prej sporazumno sklenila. Nedvomno je razveza zakonske zveze za vsakega izmed zakoncev travmatična izkušnja, vendar velikokrat razveza predstavlja začetek novega življenja, v katerem se posameznik razvija in osebnostno raste.

Sporazumna razveza zakonske zveze je za zakonca enostavnejša

Razveza zakonske zveze je v Republiki Sloveniji mogoča na dva načina: sporazumno ali na tožbo. Pri sporazumni razvezi zakonske zveze se zakonca odločita razvezati zakonsko zvezo in se pri tem dogovorita tudi o vprašanjih, ki razvezo zakonske zveze zadevajo. Sem spadajo predvsem vprašanja o delitvi premoženja ter seveda vprašanja o stikih, vzdrževanju in preživljanju morebitnih otrok. V nekaterih primerih se morata zakonca sporazumeti tudi o preživnini, ki jo je eden od zakoncev dolžan plačevati drugemu zakoncu v primerih, ko je le-ta do nje upravičen. Sporazumna razveza zakonske zveze je za oba zakonca veliko enostavnejša, saj v danem primeru ni potrebna uvedba sodnega postopka, ki je navadno drag, v vsakem primeru pa čustveno zelo naporen.

Razveza zakonske zveze

Razveza zakonske zveze s tožbo je dolgotrajnejša in čustveno naporna

Žal pa se v veliko primerih zgodi, da zakonca svoje zakonske zveze ne moreta razvezati sporazumno, saj se ne moreta dogovoriti o nekaterih pomembnih vprašanjih. V danem primeru nastopi razveza zakonske zveze s tožbo. Razveza zakonske zveze s tožbo se začne, ko eden izmed zakoncev pri pristojen sodišču vloži tožbo na razvezo zakonske zveze. Edini razlog za razvezo zakonske zveze s tožbo je v slovenskem pravnem redu nevzdržnost, nadaljnjih argumentov pa v samem postopku ni potrebno pojasnjevati.

Kako poteka delitev premoženja pri razvezi zakonske zveze s tožbo?

Navadno je v razvezi zakonske zveze na tožbo eno izmed najbolj perečih vprašanj delitev premoženja. V osnovi lahko premoženje zakoncev razdelimo na skupno in posebno premoženje. Skupno premoženje je tisto premoženje, ki sta ga zakonca pridobila z delom v času trajanja zakonske zveze, posebno premoženje pa je premoženje, ki ga je imel zakonec pred oz. ob sklenitvi zakonske zveze, kakor tudi premoženje, ki ga je zakonec v času zakonske zveze pridobil kako drugače razen z delom. Ob razvezi zakonske zveze se razdeli skupno premoženje zakoncev, medtem ko posebno premoženje zakonca ni predmet delitve, saj to ostane njegova last in z njim tudi samostojno razpolaga. Načelno se skupno premoženje del ina polovico, vendar pri tem lahko prihaja tudi do odstopanj, saj lahko zakonca tekom postopka razveze zakonske zveze dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju. Pri tem gre poudariti, da v sporu o tem, kolikšen je delež vsakega zakonca na skupnem premoženju, upošteva sodišče ne le dohodek vsakega zakonca, temveč tudi druge okoliščine, kot na primer pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja in vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja.
Ko so deleži določeni si mora sodišče prizadevati, da se stvari v skladu s tem razmerjem razdelijo tako, da zakoncema stvari pripadejo v naravi. Šele v primeru, ko fizična delitev premoženja ni mogoča oz. je fizična delitev sicer mogoča, vendar bi s takšno delitvijo prišlo do znatnega zmanjšanja vrednosti stvari, sodišče stvar razdeli tako, da se stvar proda in kupnina razdeli (civilna delitev). Kot popolnoma enakovredno možnost prodaji stvari pa zakon predvideva možnost, da en zakonec izplača drugega. Tako lahko na njegov predlog sodišče odloči, da namesto prodaje pripade stvar v celoti enemu zakoncu, če izplača drugega zakonca tako, da mu plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče.

Razveza zakonske zveze postopek

Sodišče pa v postopku razveze zakonske zveze odloča tudi o drugih vprašanjih

Poleg delitve premoženja mora sodišče v primeru razveze zakonske zveze odločiti tudi o drugih vprašanjih. Tako mora sodišče v primeru razveze nemalokrat odločiti tudi o skrbništvu nad morebitnimi otroci. Starša morata v postopku sodelovati s Centrom za socialno delo, ki na koncu poda svoje mnenje in tako pripomore k odločitvi sodišča. Sodišče ves čas stremi k odločitvi, ki je v prid otroku. Seveda pa se je po določitvi skrbništva potrebno dogovoriti tudi, kako bodo potekali stiki s staršem, ki mu skrbništvo nad otrokom ni pripadlo in o preživnini, ki jo je ta dolžan plačevati. Omeniti moramo tudi možnost skupnega skrbništva, ki je v zadnjih letih vse bolj popularno, vendar v veliko primerih tudi težko izvedljivo. Skupno skrbništvo je primerno le za bivše zakonce, ki se sicer dobro razumejo. Skupno skrbništvo sicer lahko pomeni način, kako se izogniti preživnini, saj v primeru, da je otrok dodeljen obema, preživnine ni potrebno plačevati nobenemu staršu.
Nenazadnje pa mora sodišče nemalokrat odločiti tudi o preživnini zakonca, v kolikor mu le-ta pripada. Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in zmožnosti zavezanca. Preživnina se določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od trenutka, ko je bila vložena tožba za preživnino.

Morda ti bo všeč tudi...