Kdo so zapustnikovi dediči – sklep o dedovanju

Dedni dogovor pogodbaSklep o dedovanju je meritorna odločba, s katero sodišče zaključi oziroma konča zapuščinsko obravnavo. To pa tudi pomeni, da se sklep o dedovanju ne izda, če sodišče ni opravilo zapuščinske obravnave, ker ni bilo zapuščine oziroma ker je bilo v zapuščini samo premično premoženje, pa dediči niso zahtevali, naj se obravnava opravi. Sklep o dedovanju se tudi ne izda, če se izroči zapuščina brez dedičev državi. Takšno izročitev opravi sodišče s posebnim sklepom. Sklep o dedovanju vsebuje ugotovitev, kdo so zapustnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam. Sodišče vroči sklep o dedovanju vsem dedičem, volilojemnikom in drugim osebam, ki so v zapuščinskem postopku uveljavljale kakšne pravice do zapuščine. Te osebe lahko zoper sklep uporabijo pravna sredstva.

V sklepu o dedovanju je lahko vsebovan tudi dedni dogovor. Dedni dogovor je pogodba obligacijskega prava. Dedni dogovor nastane že s trenutkom sklenitve sporazuma (izjava volje na zapisnik, podpis sporazuma). Dedni dogovor omogoča dedičem, da se sporazumejo o tem, kateri predmet zapuščine bo kdo od dedičev dedoval oz. sklenejo kak drug zakonit dogovor, ki ustreza pričakovanjem vseh dedičev. Primer dednega dogovora: zapuščina obsega tri enakovredna kmetijska zemljišča, imamo tri zakonite dediče, ki dedujejo po enakih delih in zapustnik ni napravil oporoke = po zakonitem dedovanju bi vsak dedič dedoval 1/3 vsakega kmetijskega zemljišča – to pomeni, da bi nastala na kmetijskih zemljiščih solastnina; lahko pa dediči sklenejo dedni dogovor, v katerem se npr. sporazumejo, da vsak dedič deduje eno kmetijsko zemljišče v celoti, kar je iz praktičnega vidika neprimerljivo boljša rešitev. Za stvar, ki je v solastnini, velja, da jo imajo lastniki pravico uporabljati skupno. Solastniki imajo navadno težavo že pri dogovoru o uporabi in plačevanju stroškov. Solastnina skoraj obvezno zahteva delitev, bodisi na pogodbeni način (s pogodbo solastnikov o delitvi solastnine) ali pa v nepravdnem postopku za delitev solastnine, kar doprinese še dodatne stroške in neprijetnosti.

Zastaranje sklepa o dedovanju ureja Zakon o dedovanju

Sklep o dedovanju odločbaKo je izdan sklep o dedovanju, zastaranje pravice zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič nastopi nasproti poštenemu posestniku v enem letu, odkar je dedič zvedel za svojo pravico in za posestnika stvari zapuščine, najpozneje pa v desetih letih (za zakonitega dediča od zapustnikove smrti, za oporočnega pa od razglasitve oporoke). Nasproti nepoštenemu posestniku zastara ta pravica v dvajsetih letih. Zakon ne veže roka na sklep o dedovanju. Zastaranje ne nastopi pri delitvi dediščine, ki jo lahko zahteva vsak dedič ob vsakem, vendar ne ob nepravem času. Ko je izdan sklep o dedovanju, zastaranje pravice zahtevati zmanjšanje oporočnih razpolaganj nastopi v treh letih od razglasitve oporoke, vrnitev daril pa v treh letih od zapustnikove smrti oziroma od dneva, ko je postala pravnomočna odločba o njegovi razglasitvi za mrtvega oziroma odločba, s katero se ugotavlja njegova smrt. Sklep o dedovanju in zastaranje ureja Zakon o dedovanju.

Morda ti bo všeč tudi...