Katere spremembe so se letos zgodile v gradbeni zakonodaji?
Gradbena zakonodaja je izjemno široko področje, ki ga ureja veliko število zakonov in podzakonskih aktov, prav zato pa na tem področju velikokrat prihaja do zmešnjav zaradi nepoznavanja ali bolje rečeno ne poglobljenega poznavanja določb gradbene zakonodaje subjektov, ki na področju gradbe sodelujejo. Z Novim gradbenim zakonom, ki je stopil v veljavo junija letos pa se tudi na področju gradbene zakonodaje v Republiki Sloveniji dogajajo spremembe.
Enostavnejša pridobitev gradbenega dovoljenja
Prva sprememba, ki jo nov gradbeni zakon določa je pridobitev gradbenega dovoljenja, do katerega bomo zdaj prišli nekoliko enostavneje pa tudi hitreje. Gradbeni zakon natančno ureja postopke, na podlagi katerih se bo pridobivalo gradbeno dovoljenje. Za gradbeno dovoljenje bo tako potrebna manj obsežna dokumentacija, kot je bilo to potrebno do sedaj, poleg tega pa ga bo mogoče pridobiti po skrajšanem postopku – če bo investitor predložil vso potrebno dokumentacijo, dokazila in mnenja. Nov gradbeni zakon prav tako določa, da bo gradbeno dovoljenje prenehalo veljati, v kolikor investitor v petih letih od pravnomočnosti dovoljenja ne bo vložil popolne prijave začetka gradnje.
Za objekte, ki vplivajo na okolje, zakon združuje oba postopka – postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja ter postopek o preučitvi vplivov, ki jih ima objekt na okolje. Nenazadnje pa velja omeniti tudi, da nam gradbenega dovoljenja ne bo potrebno pridobiti za gradnjo enostavnih in začasnih objektov, vzdrževanje objektov in za rušitev.
Kako bo po novi gradbeni zakonodaji z nadzorom nad gradnjo?
Poleg enostavnejše pridobitve gradbenega dovoljenja zakon uvaja tudi boljši nadzor pri postopkih gradnje. Za gradnje za katere je obvezna pridobitev gradbenega dovoljenja zakon uvaja obveznost prijave začetka gradnje in seznanitev inšpekcije. Gradnjo bo nadzoroval nadzornik, ki bo moral biti pooblaščeni arhitekt ali inženir in bo med drugim spremljal gradnjo na gradbišču, nadzoroval skladnost z dokumentacijo in izvajanje bistvenih zahtev. V primeru, ko za gradnjo ni predpisano gradbeno dovoljenje, bodo sam postopek gradnje nadzorovale občine.
Nenazadnje pa gradbeni zakon uvaja tudi možnost legalizacije nelegalno zgrajenih objektov. Za neskladne objekte, ki so bili zgrajeni pred uveljavitvijo zakona in pri katerih bodo ugotovili, da so odstopanja od gradbenega dovoljenja glede na določbe zakona dopustne, bo mogoče vložiti zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja. V primeru, da je objekt nelegalen ali če presega dopustna odstopanja od gradbenega dovoljenja, bo mogoče v petih letih od uveljavitve zakona vložiti zahtevo za njegovo legalizacijo. Poleg tega bo za nelegalne objekte, ki so bili zgrajeni pred letom 1998 mogoče pridobiti dovoljenje za objekt daljšega obstoja, kar v praksi pomeni, da ga lastniku ne bo treba porušiti.
Seveda so to le nekatere od sprememb, ki jih nov Gradbeni zakon v slovensko legislativo vnaša in so hkrati verjetno tudi najbolj bistvene. Zakon prinaša tudi številne druge manjše spremembe. Tako se na primer soglasja v novi gradbeni zakonodaji imenujejo mnenja in so podlaga za presojo pristojnega upravnega organa za gradbene zadeve o izpolnjevanju pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja. Poleg tega zakon uvaja nov pravni institut zavezujoče opcijske pred odločbe, ki predstavlja modificirano obliko nekdanjega lokacijskega dovoljenja. Gre za to, da je obseg objektov razširjen tudi na druge gradbene posege, ki niso niti stavbe niti gradbeni inženirski objekti.
Možnost pridobitve dodatne poklicne kvalifikacije s področja gradenj
Ker se tudi v Uradnem listu Republike Slovenije d.o.o. zavedamo, kako pomembno je področje gradenj in gradbene zakonodaje nasploh, smo pripravili predavanja in vaje s pomočjo katerih bo mogoče pridobiti dodatni poklicno kvalifikacijo s področja graditve objektov. Dodatna poklicna kvalifikacija nam bo pomagala pri hitrejšem in bolj učinkovitem kariernem razvoju.
Za pridobitev poklicne kvalifikacije se bo moral kandidat udeležiti serije predavanj in vaj, ki jih vodijo strokovnjaki, ki se z gradbami tudi dejansko ukvarjajo ter se lahko tako pohvalijo z obilico znanja, ki ga bodo z veseljem prenesli na kandidate za pridobitev poklicne kvalifikacije. Po končanih predavanjih in vajah se bo moral posameznik udeležiti še pisnega in ustnega izpita, ko pa bo to uspešno opravljeno, bo prejel certifikat/potrdilo o pridobitvi dodatne kvalifikacije ”strokovnjak/strokovnjakinja za uporabo pogodb FIDIC”, ki ga izda izvajalec dodatne kvalifikacije v skladu s Pravilnikom o določitvi obrazca potrdila o pridobitvi dodatne kvalifikacije, izdanem pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Med predavanji in vajami se bomo posvetili vsem aspektom gradbene zakonodaje v Sloveniji, posebej pa bomo omenili tudi pogodbe FIDIC, ki jih mora vsak strokovnjak gradbene zakonodaje dobro poznati. Seveda bomo dodatno pozornost posvetili vsem spremembam, ki jih nov gradbeni zakon prinaša ter tako dosegli, da bo poznavanje gradbene zakonodaje kandidatov res globoko in široko.
Predavanja in vaje bomo izvajali v naslednjih terminih:
- 3. 2019, 8.00-18.00
- 3. 2019, 8.00-18.00
- 3. 2019, 8.00-18.00
- 3. 2019, 8.00-18.00
v dvorani uradnega lista na Dunajski cesti 167 v Ljubljani.
V primeru dodatnih vprašanj o gradbeni zakonodaji in izobraževanju, ki smo ga pripravili, smo vam na voljo tako po telefonu kot tudi po e-pošti, kjer vam bomo z veseljem pomagali pri odločitvi o udeležbi na izobraževanju.
