Kaj je stečajni postopek in kako poteka celoten postopek?

Stečajni postopek je postopek, v katerem preneha pravna oseba, saj je le-ta prezadolžena. Stečaj podjetja mora predlagati poslovodstvo podjetja, ki je lahko v nasprotnem primeru odškodninsko odgovorno, če se zaradi tega možnosti za vsaj delno poplačilo stečajnih upnikov poslabšajo. Če poslovodstvo stečaja ne predlaga, pa lahko stečaj predlaga tudi vsak upnik. Če predlog za stečajni postopek nad pravno osebo podaja upnik, mora predložiti tudi listine, iz katerih je razviden obstoj terjatve do dolžnika, ter listine, ki dokazujejo insolventnost dolžnika.

Glavni namen stečajnega postopka je poplačilo upnikov v sorazmernem deležu iz stečajne mase podjetja. Tako upniki pridobijo vsaj nekaj premoženja, ki jim ga pravna oseba dolguje. Pravna oseba pa po stečaju preneha.

Sodišče izda o začetku stečajnega postopka sklep, s katerim je imenovan tudi stečajni upravitelj. Stečajni upravitelj in bivši direktor opravita primopredajo poslov, premoženja in dokumentacije podjetja. Upravitelju mora direktor zagotoviti podatke za pripravo računovodskih izkazov po stanju na dan pred začetkom stečajnega postopka. Stečajni upravitelj nato ugotovi, kakšno je premoženje podjetja in kakšna je njegova dejanska vrednost. Premoženje stečajni upravitelj nato unovči. To pomeni, da na primer proda nepremičnine in izterja terjatve. Iz unovčenega premoženja, ki ga imenujemo tudi stečajna masa, se najprej poplačajo stroški stečajnega postopka, preostanek pa se sorazmerno razdeli upnikom stečajnega dolžnika za (delno) poplačilo njihovih terjatev.

Upniki stečajnega dolžnika morajo svoje terjatve prijaviti v treh mesecih

Da je stečajni upnik upravičen do poplačila, mora svojo terjatev, ki jo ima do upnika najprej prijaviti. Upniki morajo svoje terjatve do podjetja v stečaju prijaviti v roku treh mesecev. Če upnik ta rok zamudi, njegova terjatev preneha in je ne more več uveljavljati. Upravitelj terjatve preizkusi in sodišču predloži seznam, v katerem navede, katere terjatve priznava in katerih ne. Če je upnikova terjatev prerekana (ni priznana), lahko upnik vloži tožbo, s katero zahteva ugotovitev obstoja terjatve.

Kakšna je razlika med navadnimi in prednostnimi terjatvami upnikov?

Terjatve upnikov v stečajnem postopku lahko razdelimo na navadne in prednostne. Navadne terjatve so tudi najbolj pogoste. Običajno govorimo o neporavnanih računih, ki jih podjetje v stečaju ni plačalo. Ko podjetje objavi stečaj, imajo stečajni upniki 3 mesece časa za prijavo navadnih terjatev. Če tega ne storijo, njihove terjatve propadejo. Potrebno je biti pozoren tudi na situacijo, ko je upnik že pred začetkom stečaja vložili izvršbo in ta še ni končana, pa je podjetje med procesom prešlo v stečaj. V tem primeru se z začetkom stečaja izvršba prekine, stečajni upnik pa mora svojo terjatev prijaviti v stečajno maso.

Katere terjatve upnikov so prednostne in kaj to pomeni?

Poznamo pa tudi prednostne terjatve upnikov. Prednostne terjatve so tiste terjatve, ki so iz stečajne mase poplačane pred ostalimi terjatvami (imajo torej prednost pred navadnimi terjatvami). Tudi za prednostne terjatve velja, da jim mora stečajni upnik prijaviti v roku treh mesecev od uvedbe stečaja. Prednostne terjatve so:

• plače in nadomestila plač za zadnjih šest mesecev pred začetkom postopka zaradi insolventnosti,
• odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolžniku, in poklicne bolezni,
• neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja pred začetkom stečajnega postopka, ki zaposlenim pripadajo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, vendar največ v višini odpravnine, določene za delavca, ki mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov,
• plače in nadomestila plač delavcem, katerih delo zaradi začetka stečajnega postopka postane nepotrebno, za obdobje od začetka stečajnega postopka do poteka odpovednega roka,
• odpravnine delavcem, ki jim je upravitelj odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ker je njihovo delo zaradi začetka stečajnega postopka ali med postopkom postalo nepotrebno,
• davki in prispevki, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati z izplačili iz prejšnjih alinej,
• nadomestilo za neizrabljen letni dopust za tekoče koledarsko leto,
• terjatev iz naslova kreditov, danih na podlagi zakona, ki ureja pomoč za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah, in poroštev, danih za te kredite,
• v postopkih zaradi insolventnosti so prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale pred začetkom postopka zaradi insolventnosti.

V stečajnem postopku pa je potrebno biti pozoren tudi na izločitvene pravice. Gre za pravico iz stečajne mase izločiti tisto, kar je last posameznika. Če je podjetje drugi osebi (pravni ali fizični) prodalo na primer nepremičnino, pa se je stečajni postopek začel še preden še preden je bil urejen prepis v zemljiški knjigi, je potrebno sodišču ki vodi stečajni postopek, poslati prijavo izločitvenih pravic v stečajnem postopku. Prijava mora seveda vsebovati tudi vsa dokazila o tem, da se je – v našem primeru prodaja – zares zgodila. Če nov lastnik tega ne stori, se bo nepremičnina zelo verjetno znašla v stečajni masi in iz nje se bodo poplačali ostali upniki stečajnega dolžnika.

Kakšni so stroški stečajnega postopka za upnike stečajnega dolžnika?

Če upnik stečajnega dolžnika izhaja iz vrst zaposlenih, ki ni prejel izplačanih plač, mu ni potrebno poravnati plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka (ta strošek krije sodišče), prav tako mu ni treba plačati sodne takse. Odvetniški stroški za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka se zaračunajo po odvetniški tarifi oziroma po dogovoru. Če pa je predlagatelj stečajnega postopka kak drug stečajni upnik, je potrebno poleg odvetniških stroškov poravnati še predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka ter sodno takso.