Z odškodninskim pravo se odvetniki srečujejo relativno pogosto

Z odškodninami se srečujemo na zelo veliko področjih – lahko se nam pripeti prometna nezgoda in nam je odškodnino dolžan povrniti povzročitelj nesreče, lahko smo bili odpuščeni iz delovnega mesta pa odpoved ni bila skladna z zakonom ali pa nam je bila povzročena na primer premoženjska škoda ob poplavah in upravičeni smo do odškodnine, ki nam jo je dolžna izplačati zavarovalnica v kolikor smo imeli objekt ali drugo nepremičnino zavarovano.

Pomoč odvetnika za odškodnine je dobro poiskati čim prej

Ne glede na to za katero vrsto odškodninskega zahtevka gre, je dobro odškodnino zahtevati čim prej. Odškodnina se navadno uveljavlja preko odškodninskega zahtevka, saj se z njegovo pomočjo lahko izognemo dolgim sodnim postopkom in višjim stroškom, ki jih sodni postopki žal prinesejo. V njem se opredeli tako vsebina zahtevka kot tudi protipravno ravnanje, ki ga je povzročitelj škode storil. Če pa z odškodninskim zahtevkom ne uspemo, moramo vložiti tožbo. Ker bo odvetnik natančno vedel, kako postopati, je dobro, da se za obisk odvetnika za odškodnine odločimo čim hitreje, da bomo uspešni že v prvi fazi uveljavljanja odškodnine.

Višina odškodnine, ki posamezniku pripade je seveda odvisna od posledic, ki jih je povzročena škoda pustila. Če je bila škoda, ki je nastala, materialna, se v okviru odškodnine poravna nastala škoda. Pri oceni odškodnine zaradi telesnih poškodb, pa je zadeva nekoliko zahtevnejša. Navadno se merijo telesne in druge bolečine v številih dni, vendar so v tem primeru odškodnine navadno relativno nizke.

Kako je z izplačilom odškodnine v primeru razlastitve?

Seveda pa odškodnine ni potrebno izplačati zgolj v primeru nesreč in povzročitve materialne škode. Izjemno zanimiv primer predstavlja tudi razlastitev, kjer je odškodninska odgovornost na plečih države. Država lahko posameznika sicer razlasti, v kolikor izkaže od tega javno korist, pa tudi da je za dosego te javne koristi ta razlastitev nujno potrebna. Država mora dokazati tudi, da ne razpolaga z drugo ustrezno nepremičnino, ki bi lahko razlastitev preprečila. V kolikor vse to dokaže, lahko posameznika razlasti, vendar to pomeni, da je ta posameznik upravičen do odškodnine oziroma enakovredne nadomestne nepremičnine.

Zavedati se je potrebno, da je vsaka stranka in vsaka nezgoda edinstven primer, kar pomeni tudi edinstven sklop okoliščin. Prav zato je stranko potrebno pozorno poslušati in se vsakemu posameznemu odškodninskemu primeru popolnoma posvetiti.