Zastirka ni samo odlična rešitev v boju proti plevelu

Zastirka je, kot že beseda pove, nekaj, s čimer zastremo površino tal na vrtu. Njena uporaba prinaša številne pozitivne učinke. Od zaščite in nege tal, zmanjševanja porabe vode za zalivanje, zatiranja pleveli, do dolgoročnega ohranjanja rodovitnosti ter živosti tal. Zastirka je pomemben del sonaravnega vrtnarjenja in z njo odlično posnemamo pogoje v naravi in ščitimo vrtna tla, da ta niso nikoli gola. Pomena zastirke se najbolj zavemo v poletnih mesecih. Takrat zastirka poskrbi za to, da prst ostane vlažna, in to kljub vročemu soncu. Preprečuje tudi spiranje tal po vročinskih nevihtah.

Poleg tega zastirka koristi tudi mikroorganizmom v tleh, saj prepereva in je tako hrana za mikroorganizme. Tudi za tiste, ki proizvajajo humus. Humus je v zemlji več kot dobrodošel, saj rahlja tla. Poleg tega s humusom bogata tla bolje zadržujejo vodo, hkrati pa poskrbijo za zračnost in prepustnost. avno talni organizmi so tisti, ki sploh omogočijo pridelek, saj spreminjajo organske snovi v hrano za rastline. Zastirka tla tudi hladi, zato omogoča talnim organizmom bivanje tudi v poletni vročini.

Zastirka je najboljša obramba proti plevelu. Kar pa ne pomeni, da se bomo z zastirko popolnoma znebili plevela. Z zastirkami na gredah bo le njihovo izraščanje oteženo. Plevel boste lažje izpulili. Plevel v zastirki bo prej viden. Nekaterih plevelov pa se boste lahko za vedno znebili.

Za piko na i – vaš pridelek bo z zastirko ostal čist, saj bo ločen od prsti. Z zalivanjem lahko prenašamo bolezni, ker se voda odbija od tal. Zastirke za vrt to lahko preprečijo.

Zastirka

 

Kaj lahko uporabimo za zastirke na vrtu

Zastirka je lahko organskega izvora (kompost, odpadlo listje, travni odkos…) ali iz umetnih materialov (plastična folija, polipropilen, zastirka iz filca ipd). Naravne, organske zastirke so okolju prijaznejše, manj ali nič stanejo, predvsem pa lahko naredijo nekaj, kar umetne zastirke na vrtu ne morejo – lahko izboljšajo vrtno prst.

Za zastirke na vrtu lahko uporabimo:

  • odpadlo celo ali narezano listje,
  • slamo (če živite na kraju z veliko suše, se slame raje izogibajte, pa tudi polži jo imajo radi),
  • travni odkos (pazite, da trava ni zasemenjena in zastrupljena s herbicidi),
  • kompost – kompostna zastirka,
  • lubje (preverite, katero lubje, da vam ne zakisa vrtne prsti ali zavira rasti),
  • lesni sekanci,
  • surova ovčja volna,
  • zastirka iz narezanih listov gabeza,
  • miakantus (rastlina podobna bambusu, je brez semen in je primerna tudi za zastiranje poti).

Vsaka izmed zgoraj naštetih zastirk je lahko tudi zastirka za balkonski vrt – tudi to je prednost naravnih zastirk pred umetnimi.

 

Lesene zastirke za vrt – sekanci in nasekljane veje

Zastirka iz lesnih sekancev morda ni prva zastirka proti plevelu, ki bi vam prišla na misel, a vseeno je tudi uporabna. Vendar je potrebno vedeti, kaj uporabiti. Kadar imamo na voljo sekance narejene iz svežih vej skupaj z listjem, ta material brez težav takoj uporabimo kot zastirko na vrtu. Pazimo le, da resnično le položimo material po vrhu in ga ne vdelujemo v zemljo. Grob material iz lubja, ki se uporablja v okrasnih vrtovih za vrt ni primeren. Prav tako na vrtu ne uporabljamo lesnih sekancev narejenih iz suhega lesa, saj tak material na vrtu naredi več škode kot koristi. Iz zemlje namreč vase srka dušik, zato ga začne primanjkovati rastlinam. V tem primeru tak material prej kompostiramo. Dodati mu moramo veliko vode, predvsem pa dušik, zato sekance mešamo s svežim gnojem in travnim odkosom ter vse skupaj kompostiramo.

Dobro kompostirani lesni sekanci so primerni tako za direktno setev, kot presajanje rastlin. Če imamo material večjih frakcij, ga uporabimo okoli presajenih rastlin oz. ko že dobro vzklijejo in rastejo.

Lesni sekanci so polni ogljika in ko jih napolnimo še z dušikom na vrtovih ustvarjajo resnično dolgoročno rodovitnost in živost tal. Vlago vpijajo kot spužva, a hkrati v globlje plasti prepuščajo hranila. Delujejo tako dobro kot kompost, dodatno pa je trajnejši material, ki je na vrtovih še bolj obstojen kot kompost.

Zastirka proti plevelu

 

Poleg poletne je pomembna tudi zimska zastirka

Poletno zastirko uporabimo po tem, ko se prst spomladi že nekoliko ogreje; običajno sredi pomladi. Njena osnovna naloga je, da ogreje prst, zmanjša rast plevelov in ohrani vlago v prsti.
Zastirko, ki vse leto zastira drevesa in grmičevje, jeseni nekoliko odmaknemo od rastlin, da omogočimo, da se les utrdi.
Zimsko zastirko ponavadi uporabimo za zaščito olesenelih rastlin, ki smo jih posadili pozno jeseni. Za to zastirko je najprimernejša slama, zdrobljeno listje ali listovka in iglice. Položimo jo pozno jeseni, ko se je zemlja že ohladila, vendar še preden zamrzne.
Zastirko izbiramo tudi glede na to, kje jo bomo uporabili. Za zastiranje gred na vrtu običajno uporabljamo slamo. Za zastiranje grmovnic, jagodičevja in dreves uporabljamo koščke lesa, zdrobljeno lubje in iglice

Zastirka na vrtu proti plevelu, za ogrevanje tal, izboljšanje tal, manj zalivanja in še marsikaj. Zaščitite svoj vrtni pridelek in se odločite za lesene zastirke. Zastirka iz smrekovih sekancev je najboljša izbira.

Vabljeni.

Morda ti bo všeč tudi...